Vročinski val avgusta 2011 je bil na meteorološki postaji Zaplana najhujši od pričetka meritev leta 2002, na podlagi arhivskih meteoroloških podatkov s sosednjih meteoroloških postaj pa na tem območju po letu 1950 verjetno ni bilo tako visokih temperatur. Letošnji avgust je bil manj vroč od avgusta v izjemno vročem poletju 2003, a tokrat je bil niz izjemno vročih dni daljši in izmerjena je bila višja absolutno maksimalna temperatura zraka. Zelo visoke temperature so bile izmerjene ravno na območju Notranjske, medtem ko so bile glede na nadmorsko višino relativno nižje na Primorskem in po nižinah osrednje ter vzhodne Slovenije. Meritve temperature v hribih v bližnji okolici Zaplane so pokazale, da so bile na nekaterih merilnih mestih izjemno visoke temperature in da bi na podlagi teh izmerkov v nižinah pričakovali višje temperature od izmerjenih.

Temperatura zraka je bila v posebej izdelanih termometrskih zaklonih (zaščita pred Soncem in padavinami) 2 ali 3 m nad tlemi merjena na Zaplana-Ulovki (približna nadmorska višina merilnega mesta 795 m), Javorniku nad Črnim Vrhom pri Idriji (1200 m) in na Blegošu (1540 m). Za primerjavo je dodana še meteorološka postaja  na Spodnji Zaplani (klasična meteorološka hišica), ki se od preostalih merilnih mest edina nahaja v spodnjem, hladnejšem delu temperaturnega obrata. Časovni potek temperature ob višku vročinskega vala med 22. in 27. avgustom govori o zares visokih temperaturah, ki so se ob vročinskem valu pojavile na višjeležečih območjih Notranjske. Na Javorniku, 1200 m visoko, se je 23. avgusta ogrelo celo do 30,2 °C. Izjemnost vročinskega vala potrjuje tudi uradna meteorološka postaja Vojsko nad Idrijo (1067 m), kjer je bil s 30,5 °C izenačen temperaturni rekord iz julija 2006. Glede na tako visoke temperature v hribih bi pričakovali predvsem po nižinah jugovzhodne Slovenije višje temperature, ki pa jih je v glavnem preprečil prizemni vzhodni veter. V jugozahodnem delu Slovenije je vročino krepila tudi izrazita sušnost. Na Blegošu zaradi večje nadmorske višine pričakovano ni bilo vročih dni s temperaturo nad 30 °C, najvišja temperatura 25,7 °C pa je bila prav tako izmerjena 23. avgusta. Temperatura je bila nižja kot na podobno visokem merilnem mestu pri Domu na Komni (1520 m). Na tamkajšnjem merilnem mestu Slovenskega meteorološkega foruma je bila najvišja temperatura 27,0 °C, zaradi planote pa so nočne temperature nižje kot na Blegošu.

Časovni potek temperature tekom vročinskega vala ob koncu avgusta 2011.

V hribih je bila najvišja temperatura izmerjena 23. avgusta, ko pa je na Zaplani in tudi na Ulovki pihal prizemni vzhodni veter. Tako je bila na omenjenih dveh merilnih mestih najvišja temperatura izmerjena ob jugozahodnem vetru 26. avgusta. Zaradi kombinacije smeri vetra je bilo merilno mesto na Javorniku v glavnem precej hladnejše od Ulovke, toda absolutni maksimum je bil na Javorniku kljub 400 m razlike v nadmorski višini le malo nižji kot na Ulovki. Na Spodnji Zaplani so bili dnevni maksimumi za dobre 3 °C višji kot na Ulovki, občutno nižji pa so bili zaradi temperaturnega obrata temperaturni minimumi.

Topla noč z najnižjo nočno temperaturo nad 20 °C je bila 23. avgusta zabeležena celo na Javorniku, medtem ko je znašala na Blegošu najnižja nočna temperatura 19,6 °C. Največ toplih noči, kar šest zapored, pa je bilo pričakovano zabeleženih na Ulovki. Tam je bila 26. avgusta zjutraj temperatura 20,7 °C, na Spodnji Zaplani pa zaradi temperaturnega obrata 13,7 °C. Podobno velika jutranja temperaturna razlika se je med obema merilnima mestoma pojavljala tekom celotnega vročinskega vala. Prav zaradi nižjih temperaturnih minimumov je bila povprečna mesečna temperatura na Spodnji Zaplani le za desetinko stopinje Celzija višja kot na sicer precej višji Ulovki.

Od suše porumeneli bukovi gozdovi na Javorniku.

Viri podatkov:

– poročilo državne meteoroloÅ¡ke službe o vročinskem valu avgusta 2011

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

3 komentarji to “Kako je minil avgustovski vročinski val v hribih?”

1. Jožek pravi:

   9. septembra 2011 ob 17:02

   Hvala za odgovor! Sicer pa se letos takÅ¡ni in drugačni vremenski rekordi kar vrstijo…

2. Martin Gustinčič pravi:

   9. septembra 2011 ob 14:56

   Hvala za pohvale in ažurno spremljanje bloga!

   Kakor je meni znano je stvar glede Krvavca precej preprosta. Meteorološka postaja je namreč postavljena na prisojni in zavetrni legi med nekaj smrekami. Verjetno je težava v tamkajšnji mikroklimi. Postaja je trenutno na enaki nadmorski višini kot v preteklosti (1740 m), na Velikem Zvohu (najvišji del smučišča, 1900 m) pa je postavljena še ena meteorološka hišica, a njen pomen mi ni znan.

   Posamezni vročinski valovi ali pa zimski prodori hladnega zraka ne minejo na vseh vremenskih postajah po državi enako. Julija 1983 je bilo v Ratečah in v Bohinju (37,7 stopinj!) resda precej topleje kakor letos, a to ne pomeni, da je bilo enako (na primer) tudi na Zaplani. Sklepam, da je bilo pri nas tistega leta podobno vroče kot letos, seveda pa ne smemo prezreti dejstva, da se je letos vročinski val pojavil precej pozno, že v času pojemajočih sončnih žarkov.

3. Jožek pravi:

   9. septembra 2011 ob 13:57

   Že nekaj časa spremljam tale blog. Pohvale avtorju za ažurno spremljanje in odlično razlago zanimivih dogodkov! Sicer sem popoln laik, vendar pa me vreme in podnebje zanimata ljubiteljsko.

   Na spletni strani ARSO sem zasledil, da je bilo 27. in 28. julija 1983 v hribih izjemno vroče. Na Krvavcu (1740 m n.v.) so takrat namerili kar 30,0 stopinj, na Kredarici 21,6, v Ratečah neverjetnih 36,1 in celo v “slovenski Sibiriji”, Babnem Polju, so se greli pri 34,5 stopinjah. Ta dva dneva sta gotovo dobra kandidata pri iskanju rekordov.

   Sicer pa je zanimivo, da je na Krvavcu poleti pogosto topleje kot na nižjeležeči Rogli ali na Voglu. Na primer, leta 2007 je bila najviÅ¡ja temperatura na Krvavcu 28,5 stopinje, na Voglu pa “le” 25,5 stopinje. Obstaja morda kakÅ¡na razlaga za ta pojav?