V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 8. do 29. novembra, je bilo v mrazišču Dolinca najhladneje 12. novembra z -6,9 °C. Tega dne se je na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo do -1,9 °C. Hladnejša jutra so bila v mrazišču še 13. novembra (-4,5 °C) in 22. novembra (-4,3 °C). Najvišja temperatura 13,5 °C je bila izmerjena 20. novembra ob jugozahodnem vetru. Istega dne je bilo na zgornji meteorološki postaji za 0,2 °C topleje. Nočne temperature so bile presenetljivo visoke in so celo višje od tistih v oktobru, kar je posledica oblačnega in vetrovnega vremena.

Začetek novembra je bil nekoliko hladnejši od dolgoletnega povprečja in na Zaplani je padel tudi prvi sneg. Nato se je vreme korenito spremenilo. Noči so bile predvsem zaradi povečane oblačnosti zelo tople s temperaturami med 5 in 10°C. Na Zaplani se je temperatura nazadnje spustila pod ledišče 12.novembra, od omenjenega dne naprej pa je nenehno pihal jugozahodni veter. Ob vsej toploti in vlagi se je tik pred zimo očitno prebudila tudi narava. Na Spodnji Zaplani so bile 28.novembra opažene trobentice, na travniku pa dan pred tem cvetoči navadni regrat skupaj z regratovo lučko. Trobentice bodo glede na predviden razvoj vremena vztrajale še v december, kar se je po nekaterih podatkih zgodilo tudi v decembru 2006.

Trobentice (lat. Primula vulgaris) na pragu zime.

Po obilnem nočnem sneženju so ponekod v osrednjem in severnem delu Slovenije izmerili najvišjo snežno odejo v novembru v zadnjih desetletjih. V Zgornjem Tuhinju je ob 7. uri zjutraj višina snega znašala 50cm, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu so ga namerili 48cm, v Mozirju 45cm in v Ljubljani 37cm.

ARSO-meteo.si

Šlo je za eno od najbolj nenavadnih sneženj v zadnjih nekaj letih, ko je bilo še prognoziranje vremena za samo nekaj ur naprej zelo nehvaležno delo. Sneženje je podrobneje opisano v rubriki kronika na blogu Podnebje Zaplane.

Do jutra je v večjem delu Slovenije zapadlo okoli 20cm snega v zadnjih 24 urah in marsikje se je snežna odeja odebelila do rekordne vrednosti za november. Na padavinskih postajah Mrzla Rupa na Idrijskem in Trava nad dolino Kolpe so namerili 105cm debelo snežno odejo, na Lisci je sneg segal 80cm visoko, v Postojni in Dobličah pri Črnomlju 60cm, v Žireh 55cm, v Litiji 51cm, v Podgradu pri Ilirski Bistrici 46cm, v Škofji Loki in na Vrhniki 45cm ter v Celju 32cm.

ARSO-meteo.si

Naši kraji so bili pod vplivom doline s hladnim zrakom v višinah in pod vplivom več genovskih ciklonov se je skupna višina snežne odeje približala za november rekordnim vrednostim. Na Rovtah nad Logatcem je v obdobju od 14. do 21.novembra snežilo vsak dan, po 25cm novega snega pa je padlo v treh dneh. 22.novembra zjutraj je bilo na Rovtah 75cm, v Logatcu 64cm in v Šentjoštu nad Horjulom 57cm snega. Na Spodnji Zaplani je bilo 21.novembra popoldne na makadamski cesti izmerjeno 60cm snega, do naslednjega jutra je padlo še 25cm novega snega in sneg je predvidoma dosegel višino 75cm. To je sicer toliko, kot na višjih Rovtah, kjer pa je padlo manj padavin. Gre za najdebelejšo novembrsko snežno odejo v obdobju po letu 1961 v Logatcu, medtem ko je bilo na Rovtah več snega samo še v novembru 1966.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

Zahodno Slovenijo že dlje časa pokriva nizka oblačnost, medtem ko je na vzhodu države pogosto sončno vreme. V tem času je običajna ravno obratna situacija z meglo in nizko oblačnostjo v notranjosti države in sončnim vremenom z burjo na Primorskem. Za vreme v zadnjih dneh je odgovoren izrazit anticiklon nad Sredozemljem, ki pri nas povzroča jugozahodno zračno cirkulacijo. Vremenske fronte potujejo v glavnem čez srednjo Evropo severno od nas, vlažen jugozahodni veter povzroča orografsko oblačnost v hribih zahodne Slovenije, poleg tega pa prinaša našemu primorju morsko meglo iznad Tržaškega zaliva. Morska megla  nastane zaradi relativno toplejšega morja glede na temperaturo zraka in tal. V primorju vlada turobno megleno vreme z občasnim dežjem in rahlim rosenjem, megla pa sega tudi na višji Kras. Orografska oblačnost zaradi jugozahodnega vetra je v minulih dneh pogosto segala do Ljubljanskega barja in na Zaplani je bil pogost spremljevalec rahel dež. Malo vzhodneje je bilo večinoma že suho vreme. Temperaturne razlike med dnevom in nočjo so zelo majhne, temperatura se v kakšnem dnevu ne spremeni niti za 1°C. V vzhodni Sloveniji so temperaturne amplitude precej večje, saj so zaradi jasnih noči jutra nekoliko hladnejša, čez dan pa se ob jasnem vremenu ogreje nad 15°C. Prehodno povečana oblačnost je drugod po Sloveniji povezana s prehodom kakšne oslabljene hladne fronte severno od nas, kratkotrajna jutranja megla pa se pojavi v posameznih kotlinah in dolinah, ki ležijo v zatišju jugozahodnega vetra.

Za razliko od politikov narava v teh dneh nima težav pri razdelitvi Slovenije na zgolj dve regiji.

Na podlagi meteoroloških modelov se tako stanje, z izjemo prehodne spremembe v ponedeljek 23.novembra, prav kmalu ne bo spremenilo in Zaplana bo na meji med jasnino in oblačnostjo na jugozahodu. Tak tip vremena bo očitno vztrajal vse do konca meseca novembra. Če je bila prva tretjina novembra nekoliko hladnejša, bo ob takem tipu vremena november 2009 precej toplejši od dolgoletnih povprečij. Na Zaplani bodo vzrok za pretopel mesec november predvsem noči z temperaturami okoli 10°C, ki jim trenutno kar ni videti konca.

Viri podatkov:

– zbirka satelitskih produktov sat24.com

– meteoroloÅ¡ka modela GFS in ECMWF

Od jugozahoda je v višinah pritekal vlažen in topel zrak, v prizemni plasti pa je vztrajal hladen zrak, zato je zlasti na Cerkljanskem in Idrijskem prišlo do debelega žledu. Do jutra 17. novembra je v Mrzli Rupi padlo 119mm, v Idriji 87mm in v Cerknem 62mm padavin (večinoma dežja) v preteklih 72 urah.

ARSO-meteo.si

Glede na meteorološki postaji Logatec in Vrhnika je na Zaplani v času večdnevnega žledenja padlo okoli 60mm dežja, polovico od tega 16.novembra. Na Zaplani so bile temperature nedvomno pod lediščem, kljub veliki količini padavin pa je denimo na Rovtah padlo zanemarljivo malo snega, kar dokazuje, da je žledilo. Ker je bila glede na podatke z višjih meteoroloških postaj v času žledenja plast hladnega zraka debelejša, je povsem mogoče, da je dež vsaj prehodno zmrzoval že v ozračju in da je do tal padel v obliki zmrznjenega dežja, ki ne povzroča žledenja.

Na območju Zaplane žled novembra 1984 očitno ni bil tako močan kot na Idrijskem zaradi manjše količine padavin, predvsem pa zaradi splošne vremenske situacije, saj ni prišlo do prodora toplega zraka prav globoko v notranjost Slovenije. Ko žledi v naših primorskih pokrajinah in na Hrvaškem, na Zaplani sneži, ali pa pada nenevaren zmrznjen dež. Ko je prodor toplega zraka izrazitejši, se celotna stvar pomakne bolj na severovzhod. Na jugozahodu zgolj dežuje, na Zaplani pa, če otoplitev le ni premočna, žledi. Podobno vpliva lega in višina tople plasti na razlike v žledenju po nadmorski višini. Manj izrazita otoplitev običajno prinese žled višjim, bolj izrazita otoplitev pa nižjim nadmorskim višinam.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Po skoraj točno letu dni je Cerkljansko in Idrijsko znova, tokrat še huje, prizadel žled. Do jutra je na padavinski postaji Idrija padlo 113mm padavin (večinoma dežja) v preteklih 48 urah; na postaji Na Stanu so namerili 103mm, na Vojskem 85mm in v Cerknem 76mm padavin.

ARSO-meteo.si

Kot je za žled običajno, je šlo tudi v tem primeru za splet večih okoliščin, situacija je bila mejna in nepredvidljiva, intenzivnost žledenja pa se je spreminjala že na kratke razdalje. 11.novembra so nad Slovenijo prevladovali topli zahodni vetrovi, ki niso prevetrili samo nekaterih zaprtih kotlin. Na 700m visokih Rovtah nad Logatcem je bilo v jutranjem času 12°C in bilo je topleje, kot v Ljubljani. Z nastankom ciklona nad severno Italijo se je veter pri tleh pričel odklanjati iz jugozahodne na južno smer in večino Slovenije je pri tleh iz severovzhoda preplavil hladen zrak. Glede na meteorološki postaji Rovte in Vrhnika je temperatura na Zaplani tega dne padla pod ledišče v popoldanskem času. Do 14.novembra zjutraj je padlo okoli 100mm padavin, večina v obliki dežja, ki je zmrzoval. Po dostopnih meteoroloških podatkih je bilo najhuje 12.novembra. Na Rovtah je bila temperatura ves dan pod lediščem, padlo je okoli 50mm padavin, na tleh pa ni bil izmerjen niti 1cm novega snega, kar pomeni, da je ves ta čas samo žledilo. V jugozahodnem delu Slovenije je bilo zaradi jugozahodnega vetra bistveno topleje in 13.novembra popoldne je temperatura na Mašunu pod Snežnikom (1027m) dosegla 8°C. Istočasno so bile na logaškem temperature okoli ledišča. Na Rovtah je žledenje prenehalo 13.novembra zvečer, ko je dež prešel v sneg. Takrat  je bil ciklon že južno od nas in od severovzhoda je tudi v višinah pričel dotekati hladnejši zrak. Na Vrhniki žled ni nastajal, saj je deževalo pri pozitivnih temperaturah, padlo pa je celo več snega, kot na Rovtah. To se ob žledu pogosto dogaja, saj je veliko odvisno od tople zraka v višjih plasteh ozračja. Nad Notranjsko je topla plast zraka debelejša, sneg se v višinah stali in pade na tla kot podhlajen dež. Nad Ljubljansko kotlino topel zrak pogosto ne seže ali pa je topla plast zraka tanka in tako lahko tam sneži vse do nižin.

Na Idrijskem je bil izmerjen preko 15cm debel žled, o žledu na Zaplani pa ni veliko podatkov. Po nekaterih ustnih virih je bila več dni prekinjena oskrba z električno energijo. Veliko poškodb, ki jih je danes še mogoče opaziti na drevju, izhaja ravno iz sredine 80.let prejšnjega stoletja, ko sta se pojavila dva močna žleda. Gre predvsem za starejše smreke, ki jim je žled polomil vrh, danes pa imajo smreke več debelih vrhov. V zadnjih desetletjih se je na območju Zaplane močan žled pojavil v letih 1963, 1966, 1984, 1985 in v zimi 1996/1997.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

– Žled, pomemben pokrajinski dejavnik – Milan Orožen Adamič

Izjemen vremenski obrat v večjem delu Slovenije. Zjutraj je deževalo do okoli 2000m nad morjem, nato je sledila hitra in zelo močna ohladitev, meja sneženja se je popoldne marsikje spustila do nižin. Zlasti v hribovitem svetu je do naslednjega jutra močno snežilo, ponekod je padlo okoli meter snega! Na Mašunu pod Snežnikom so namerili 95cm, pri Domu na Komni in v Novi vasi na Blokah 85cm, na Črnem Vrhu nad Idrijo in na Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem 80cm, na Kredarici in v Mrzli Rupi na Idrijskem 75cm, na Rakitni in Kumu 70cm, v Sevnem nad Litijo, Logatcu in na Svetem Duhu nad Ostrim vrhom na Kozjaku 60cm ter v Višnji Gori pri Ivančni Gorici 55cm novega snega. Ponekod je bila nenavadno velika tudi 48-urna višina padavin; v Lepeni v Posočju je padlo kar 365mm, v Plužni pri Bovcu 287mm, v Ukancu v Bohinju 279 mm, v Kočevskih Poljanah 125mm, v Izlakah pri Zagorju ob Savi 111mm in v Novem mestu 108mm padavin.

ARSO-meteo.si

Pod vplivom genovskega ciklona nad severno Italijo so v prizemlju prevladovali jugovzhodni, v višinah pa zaradi lege doline s hladnim zrakom jugozahodni vetrovi. Tudi zaradi omenjenega striga vetra je prišlo do nastanka obilnih padavin, ob katerih je kljub sprva nekoliko višjim temperaturam v višinah snežilo tudi po nižinah. Na Rovtah nad Logatcem je bilo 10.novembra ob 7:00 zjutraj še 10,4°C, naslednje jutro pa je bilo pri temperaturi -1,5°C že 60cm snega! V Logatcu so izmerili 60cm, na Vrhniki 24cm in v Šentjoštu nad Horjulom 67cm. Še nekoliko večje vsote novozapadlega snega so bile zabeležene na južnem Notranjskem, medtem ko je bil v Postojni izmerjen le 1cm snega. Relativno malo snega je bilo izmerjeno v nižjih legah na Idrijskem in Škofjeloškem, saj je denimo v Žireh padlo samo 20cm snega. Po letu 1961 je bila to na Rovtah tretja največja novembrska višina snega, več snega je bilo samo še v novembru 1966 in 1999.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

Območje Javornika ima najbolj sneženo klimo v širši okolici Logatca. Tu se največ reliefa povzpne nad višino 1200m, celoten masiv se sicer dviguje nad toplo Vipavsko dolino, medtem ko je Javornik pomaknjen bolj v notranjost hribovja, s čimer ima zelo močne vremenske vplive iz vzhoda. V okolici Črnega Vrha je veliko padavin, ki nato proti preostalemu delu Hrušice na jugovzhodu pojemajo.

V minulih dneh je zaradi efekta “znižane meje sneženja“ (ZMS) med dežjem občasno snežilo vse do Logatca, konkretno je snežilo nad 800m, do nastanka snežne odeje pa je priÅ¡lo Å¡e 100m viÅ¡je. Take razmere so bile včeraj na Vrhu Sv. Treh kraljev (884m), ki je bil prekrit s tanko snežno odejo.

Za območje Javornika ni kakšnih meteoroloških podatkov. Minule dni sva si z kolegom Iztokom Miklavčičem pomagala predvsem z cestnimi vremenskimi postajami in kamerami, ki pa so nameščene bistveno nižje od Javornika. Prav je denimo prišla cestna vremenska postaja na odseku Col-Črni Vrh na nadmorski višini 852m. Kljub vsem podatkom iz avtomatskih vremenskih postaj in kamer pa ni bilo zagotovila, ali na Javorniku res sneži ali ne, za kar so bili krivi predvsem včerajšnji podatki iz vremenskega balona, ki so kazali na toplejšo plast zraka nad 1000m višine. Ob tem bi bile lahko temperature okoli 0°C, pa bi zgolj deževalo. Ker pa se je na cestni meteorološki postaji Črni Vrh ob padavinah hladilo, temperatura je bila namreč tudi pod 1°C, sam skoraj nisem mogel verjeti, da bi se tako hladilo zgolj zaradi dežja. Med dežjem je moral padati tudi sneg, ki je hladil ozračje. Ko se je popoldne pojavil še efekt ZMS (dež s snegom do 500m višine kljub visokim temperaturam drugod po Sloveniji), sva se dokončno odločila, da se naslednji dan odpraviva na Javornik preveriti snežne razmere.

Na poti do tja se je sklenjena snežna odeja pojavila na odseku od Godoviča proti Črnemu Vrhu. Slednji je bil na vsega 680m višine pokrit s sklenjeno snežno odejo.

Nekaj snega je zagotovo ostalo še od sneženja 3.novembra, toda včeraj se je na tamkajšnji zasebni meteorološki postaji pri astronomskem observatoriju temperatura spustila pod 1°C, pred tem pa je bilo tam večji del dneva več stopinj nad ničlo oz. je bilo le malo hladneje, kot na Zaplani. Očitno se je pojavil efekt ZMS. Največ snega je bilo na cestnem prelazu tik nad naseljem, medtem ko so bili malo naprej v smeri Vipavske doline že vidni primorski vplivi. Snega je bilo vse manj, na prisojah je sneg skopnel oz. ga na območju Malega polja sploh ni bilo več.

Višina snega se je na poti do Javornika opazneje povečala šele na sedlu pred Kanjim dolom, kjer se obsežna prisojna pobočja prvič prevesijo v notranjost samega hribovja.

 

Od tu naprej je bilo tudi na prisojah že precej več snega. Na višini približno 1050m se je bilo potrebno naprej odpraviti peš.

Malo naprej se na nadmorski višini 1100m nahaja očitno zapuščena domačija Rudolf. Glede na dokaj natančne koordinate in nadmorsko višino je bila očitno prav pri tej domačiji nekoč uradna padavinska postaja, ki je delovala do leta 1977. Za sneg ta prisojna lega vsekakor ni bila najbolj ugodna, verjetno pa takrat druge izbire ni bilo, nadmorska višina 1100m pa je bila za ta del Slovenije vsekakor zanimiva. Na tej lokaciji je bilo približno 15cm snega.

 Nekaj 10m nad domačijo se je snežna odeja praktično skozi ovinek odebelila na 20cm, kolikor ga je bilo tudi pri planinski koči na 1156m. Meritve so sicer vprašljive zaradi parkirišča za avtomobile in prisotnosti ljudi.

  

Pihal je jugozahodni veter in termometer pri koči je kazal +2°C. Tik nad kočo je na prisojnem pobočju višjega Javornika zelo malo snega, saj ga od tod hitro spiha veter. Sneg na tej nadmorski višini ni bil pretirano ojužen, saj se je temperatura povzpela nad ničlo malo pred tem.

Na vrhu Javornika (1240m) je bilo na bukvah trdo ivje, ki je ob pozitivni temperaturi, termometer je pokazal 1,3°C, pričelo odpadati z vej. Na razglednem stolpu je bilo ponekod še nekaj trdega, prosojnega ivja, dolgega celo do 17cm. Po grebenu se je z zahodnim vetrom podila megla. 

  

 

Zasnežene Lome pod Javornikom (800m).

 

Za meritve snežne odeje sva si izbralo travnato jaso, ki se nahaja nedaleč od vrha Javornika na višini 1200m. Gre za dokaj veliko uravnavo, bukve na vzhodni strani pa precej prispevajo k zatišju te lokacije. Na tem mestu je bilo danes ob 11:30 izmerjeno 31cm snega.

 Na gozdni cesti, ki pelje od omenjene uravnave navzdol proti glavni cesti na Javornik, je bilo tudi izmerjeno 30cm snega. 100m nižje, bolj na primorski strani, je bilo snega že pol manj. Prisotna je bila orografska oblačnost, ki je nastala zaradi vlažnega jugozahodnika.

 

Ob povratku je bilo v Črnem Vrhu na 680m višine izmerjeno 5cm snega.

 

Sijalo je sonce, Javornik pa je še vedno ovijala orografska oblačnost. Megla se je nahajala samo na grebenu od Javornika do Dednega vrha z smučiščem. Proti sicer višjemu Streliškemu vrhu in dolini Bele pod Podkrajem ni bilo opaziti te oblačnosti, ponovno pa se je oblačnost pojavila bolj na jugovzhodu, na grebenu Hrušice.

Pogled na orografsko oblačnost iz Črnega Vrha.

Pogled na orografsko oblačnost iz Hotedršice.

  

Do jutra je marsikje po nižinah in dolinah v 48 urah zapadlo rekordno veliko snega za začetek novembra. Čez dan je padlo še nekaj padavin, a je zaradi otoplitve v višinah pod 2000m sneg povsod prešel v dež. V Bohinjski Bistrici je sneg segal 56cm visoko, v Lescah so izmerili 46cm, v Cerkljah na Gorenjskem in Škofji Loki 44cm, v Bovcu in Šmarju-Sapu 36cm, na postaji Ljubljana Bežigrad 30cm, v Mariboru 25cm in v Ilirski Bistrici 24cm.

ARSO-meteo.si

Nad zahodnim Sredozemljem je bilo obsežno ciklonsko območje, naši kraji pa so bili na robu doline s hladnim zrakom. V nižjih plasteh ozračja je ves čas prevladoval vzhodni veter, v višinah pa so se krepili topli jugozahodni vetrovi. V noči na 4.november so bile v višinah temperature še globoko pod lediščem, v 24 urah pa se je ogrelo za skoraj 10°C. 3.novembra je tako večina padavin padla v obliki snega, 4.novembra je bilo padavin sicer precej več, vendar je vmes tudi deževalo. Deževalo je ob negativnih temperaturah in pojavil se je žled, ki je bil zaradi obilice padavin in tamkajšnje neprimerne slemenske trase daljnovoda najbolj uničujoč v Brkinih. Potrebno je upoštevati, da v tistem času drevje marsikje ni odvrglo listja in je bila škoda zaradi tega še toliko večja. 5.novembra ob 7:00 uri zjutraj so na Rovtah nad Logatcem izmerili 39cm, v Logatcu 35cm, na Vrhniki 28cm in na Šentjoštu nad Horjulom 47cm snega. Zlasti po nižinah Gorenjske je bilo več snega, kot na logaškem območju, kar je mogoče pojasniti ravno z otoplitvijo in žledom v jugozahodnem delu Slovenije.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije