Do jutra je marsikje po nižinah in dolinah v 48 urah zapadlo rekordno veliko snega za začetek novembra. Čez dan je padlo še nekaj padavin, a je zaradi otoplitve v višinah pod 2000m sneg povsod prešel v dež. V Bohinjski Bistrici je sneg segal 56cm visoko, v Lescah so izmerili 46cm, v Cerkljah na Gorenjskem in Škofji Loki 44cm, v Bovcu in Šmarju-Sapu 36cm, na postaji Ljubljana Bežigrad 30cm, v Mariboru 25cm in v Ilirski Bistrici 24cm.

ARSO-meteo.si

Nad zahodnim Sredozemljem je bilo obsežno ciklonsko območje, naši kraji pa so bili na robu doline s hladnim zrakom. V nižjih plasteh ozračja je ves čas prevladoval vzhodni veter, v višinah pa so se krepili topli jugozahodni vetrovi. V noči na 4.november so bile v višinah temperature še globoko pod lediščem, v 24 urah pa se je ogrelo za skoraj 10°C. 3.novembra je tako večina padavin padla v obliki snega, 4.novembra je bilo padavin sicer precej več, vendar je vmes tudi deževalo. Deževalo je ob negativnih temperaturah in pojavil se je žled, ki je bil zaradi obilice padavin in tamkajšnje neprimerne slemenske trase daljnovoda najbolj uničujoč v Brkinih. Potrebno je upoštevati, da v tistem času drevje marsikje ni odvrglo listja in je bila škoda zaradi tega še toliko večja. 5.novembra ob 7:00 uri zjutraj so na Rovtah nad Logatcem izmerili 39cm, v Logatcu 35cm, na Vrhniki 28cm in na Šentjoštu nad Horjulom 47cm snega. Zlasti po nižinah Gorenjske je bilo več snega, kot na logaškem območju, kar je mogoče pojasniti ravno z otoplitvijo in žledom v jugozahodnem delu Slovenije.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije