Izjemen vremenski obrat v večjem delu Slovenije. Zjutraj je deževalo do okoli 2000m nad morjem, nato je sledila hitra in zelo močna ohladitev, meja sneženja se je popoldne marsikje spustila do nižin. Zlasti v hribovitem svetu je do naslednjega jutra močno snežilo, ponekod je padlo okoli meter snega! Na Mašunu pod Snežnikom so namerili 95cm, pri Domu na Komni in v Novi vasi na Blokah 85cm, na Črnem Vrhu nad Idrijo in na Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem 80cm, na Kredarici in v Mrzli Rupi na Idrijskem 75cm, na Rakitni in Kumu 70cm, v Sevnem nad Litijo, Logatcu in na Svetem Duhu nad Ostrim vrhom na Kozjaku 60cm ter v Višnji Gori pri Ivančni Gorici 55cm novega snega. Ponekod je bila nenavadno velika tudi 48-urna višina padavin; v Lepeni v Posočju je padlo kar 365mm, v Plužni pri Bovcu 287mm, v Ukancu v Bohinju 279 mm, v Kočevskih Poljanah 125mm, v Izlakah pri Zagorju ob Savi 111mm in v Novem mestu 108mm padavin.

ARSO-meteo.si

Pod vplivom genovskega ciklona nad severno Italijo so v prizemlju prevladovali jugovzhodni, v višinah pa zaradi lege doline s hladnim zrakom jugozahodni vetrovi. Tudi zaradi omenjenega striga vetra je prišlo do nastanka obilnih padavin, ob katerih je kljub sprva nekoliko višjim temperaturam v višinah snežilo tudi po nižinah. Na Rovtah nad Logatcem je bilo 10.novembra ob 7:00 zjutraj še 10,4°C, naslednje jutro pa je bilo pri temperaturi -1,5°C že 60cm snega! V Logatcu so izmerili 60cm, na Vrhniki 24cm in v Šentjoštu nad Horjulom 67cm. Še nekoliko večje vsote novozapadlega snega so bile zabeležene na južnem Notranjskem, medtem ko je bil v Postojni izmerjen le 1cm snega. Relativno malo snega je bilo izmerjeno v nižjih legah na Idrijskem in Škofjeloškem, saj je denimo v Žireh padlo samo 20cm snega. Po letu 1961 je bila to na Rovtah tretja največja novembrska višina snega, več snega je bilo samo še v novembru 1966 in 1999.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije