Po skoraj točno letu dni je Cerkljansko in Idrijsko znova, tokrat še huje, prizadel žled. Do jutra je na padavinski postaji Idrija padlo 113mm padavin (večinoma dežja) v preteklih 48 urah; na postaji Na Stanu so namerili 103mm, na Vojskem 85mm in v Cerknem 76mm padavin.

ARSO-meteo.si

Kot je za žled običajno, je šlo tudi v tem primeru za splet večih okoliščin, situacija je bila mejna in nepredvidljiva, intenzivnost žledenja pa se je spreminjala že na kratke razdalje. 11.novembra so nad Slovenijo prevladovali topli zahodni vetrovi, ki niso prevetrili samo nekaterih zaprtih kotlin. Na 700m visokih Rovtah nad Logatcem je bilo v jutranjem času 12°C in bilo je topleje, kot v Ljubljani. Z nastankom ciklona nad severno Italijo se je veter pri tleh pričel odklanjati iz jugozahodne na južno smer in večino Slovenije je pri tleh iz severovzhoda preplavil hladen zrak. Glede na meteorološki postaji Rovte in Vrhnika je temperatura na Zaplani tega dne padla pod ledišče v popoldanskem času. Do 14.novembra zjutraj je padlo okoli 100mm padavin, večina v obliki dežja, ki je zmrzoval. Po dostopnih meteoroloških podatkih je bilo najhuje 12.novembra. Na Rovtah je bila temperatura ves dan pod lediščem, padlo je okoli 50mm padavin, na tleh pa ni bil izmerjen niti 1cm novega snega, kar pomeni, da je ves ta čas samo žledilo. V jugozahodnem delu Slovenije je bilo zaradi jugozahodnega vetra bistveno topleje in 13.novembra popoldne je temperatura na Mašunu pod Snežnikom (1027m) dosegla 8°C. Istočasno so bile na logaškem temperature okoli ledišča. Na Rovtah je žledenje prenehalo 13.novembra zvečer, ko je dež prešel v sneg. Takrat  je bil ciklon že južno od nas in od severovzhoda je tudi v višinah pričel dotekati hladnejši zrak. Na Vrhniki žled ni nastajal, saj je deževalo pri pozitivnih temperaturah, padlo pa je celo več snega, kot na Rovtah. To se ob žledu pogosto dogaja, saj je veliko odvisno od tople zraka v višjih plasteh ozračja. Nad Notranjsko je topla plast zraka debelejša, sneg se v višinah stali in pade na tla kot podhlajen dež. Nad Ljubljansko kotlino topel zrak pogosto ne seže ali pa je topla plast zraka tanka in tako lahko tam sneži vse do nižin.

Na Idrijskem je bil izmerjen preko 15cm debel žled, o žledu na Zaplani pa ni veliko podatkov. Po nekaterih ustnih virih je bila več dni prekinjena oskrba z električno energijo. Veliko poškodb, ki jih je danes še mogoče opaziti na drevju, izhaja ravno iz sredine 80.let prejšnjega stoletja, ko sta se pojavila dva močna žleda. Gre predvsem za starejše smreke, ki jim je žled polomil vrh, danes pa imajo smreke več debelih vrhov. V zadnjih desetletjih se je na območju Zaplane močan žled pojavil v letih 1963, 1966, 1984, 1985 in v zimi 1996/1997.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

– Žled, pomemben pokrajinski dejavnik – Milan Orožen Adamič