Od jugozahoda je v višinah pritekal vlažen in topel zrak, v prizemni plasti pa je vztrajal hladen zrak, zato je zlasti na Cerkljanskem in Idrijskem prišlo do debelega žledu. Do jutra 17. novembra je v Mrzli Rupi padlo 119mm, v Idriji 87mm in v Cerknem 62mm padavin (večinoma dežja) v preteklih 72 urah.

ARSO-meteo.si

Glede na meteorološki postaji Logatec in Vrhnika je na Zaplani v času večdnevnega žledenja padlo okoli 60mm dežja, polovico od tega 16.novembra. Na Zaplani so bile temperature nedvomno pod lediščem, kljub veliki količini padavin pa je denimo na Rovtah padlo zanemarljivo malo snega, kar dokazuje, da je žledilo. Ker je bila glede na podatke z višjih meteoroloških postaj v času žledenja plast hladnega zraka debelejša, je povsem mogoče, da je dež vsaj prehodno zmrzoval že v ozračju in da je do tal padel v obliki zmrznjenega dežja, ki ne povzroča žledenja.

Na območju Zaplane žled novembra 1984 očitno ni bil tako močan kot na Idrijskem zaradi manjše količine padavin, predvsem pa zaradi splošne vremenske situacije, saj ni prišlo do prodora toplega zraka prav globoko v notranjost Slovenije. Ko žledi v naših primorskih pokrajinah in na Hrvaškem, na Zaplani sneži, ali pa pada nenevaren zmrznjen dež. Ko je prodor toplega zraka izrazitejši, se celotna stvar pomakne bolj na severovzhod. Na jugozahodu zgolj dežuje, na Zaplani pa, če otoplitev le ni premočna, žledi. Podobno vpliva lega in višina tople plasti na razlike v žledenju po nadmorski višini. Manj izrazita otoplitev običajno prinese žled višjim, bolj izrazita otoplitev pa nižjim nadmorskim višinam.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si