16.decembra zvečer je pričelo deževati pri temperaturah malo pod 0°C, zato se je pričel ponekod pojavljati žled. Ponoči je bilo toliko padavin, da je bil na Zaplani žled debel približno 1cm (točna debelina ni znana). Spet je prišla do izraza specifična geografska lega Zaplane, ki leži ob Ljubljanski kotlini. Tam so bile temperature zaradi temperaturne inverzije pod 0°C, izven kotline pa nad 0°C. Jugozahodni veter je prepihal lege nad 700 m, nižje pa so prevladovali lokalni vetrovi. Zaradi tega je na Zaplani pričel pihati lokalni severovzhodni veter, ki je iz hladne Ljubljanske kotline na Zaplano vlekel hladen zrak. Ta hladen zrak pa ne seže kaj dosti naprej od Zaplane proti zahodu, saj je bilo v nekaterih krajih, čeprav ležijo nižje od Zaplane (in jih tako jugozahodni veter ni dosegel) precej topleje. Tako je bilo v Postojni v času žleda na Zaplani vseskozi 3 do 4°C, toplo pa je bilo tudi pri Rakeku (malo južneje od Logatca), kjer žleda prav tako ni bilo. Na Črnem Vrhu (3°C) in Vojskem nad Idrijo temperatura v tem obdobju sploh ni padla pod 0°C in je samo deževalo.

V Sloveniji je prevladovalo ustaljeno vreme z meglo oz. nizko oblačnostjo po nižinah. V nedeljo 12.decembra je bilo na Zaplani zjutraj jasno in -6,6°C, v Ljubljanski kotlini pa megleno in -3°C. Na Zaplani zjutraj ni bilo megle samo zato, ker ni pihal severovzhodni veter, ampak šibak krajevni južni veter (znak temperaturne inverzije). Nato se je hitro ogrelo in malo po 12:00 uri je temperatura dosegla 3,0°C. Malo pred 13:00 uro pa je zapihal s hitrostjo nad 4m/s SV veter, ki je iznad Vrhnike, kjer je bil še hladen zrak, na Zaplano dovajal hladnejši zrak. Ob 13:00 uri je bilo na Zaplani že -1°C, malo pozneje pa celo -2°C. Če pogledamo temperaturne razmere malo pred 14:00 uro, lahko opazimo ekstremne temperaturne razlike med kraji: na Zaplani je bilo -2°C, na zasebni vremenski postaji v bližnjem Črnem Vrhu (730m) okoli 6°C, Postojni 11°C, Katarini nad Ljubljano v Polhograjskem hribovju okoli 5°C in v Novi Gorici 15°C. Na višjih Blokah je bila tisti dan maksimalna temperatura 9,5°C (vir: ARSO-meteo.si), istočasno je bilo na Spodnji Zaplani, kjer je tudi sijalo sonce, okoli -2°C! V Ljubljani je bilo prav tako kot na Zaplani -2°C, vendar s to razliko, da je bila tam megla. Bolj je zanimivo to, da je Zaplana kljub 566m nadmorske višine tudi imela nižje temperature zaradi temperaturne inverzije, nekateri kraji z nižjo nadmorsko višino pa ne (Postojna, Lesce). Ta fenomen, ko na Zaplano iz Ljubljanske kotline povleče hladen zrak, je zabeležila tudi merilna postaja v mrazišču Dolinca.

V mrazišču Dolinca je temperatura sredi sončnega dne dosegla maksimum malo po poldnevu, nato je zapihal vzhodni veter in pričelo se je hladiti.

Dan prej (11.decembra) pa je bila na Zaplani zaradi temperaturne inverzije temperatura ves dan pod ničlo, kar pa ne bi mogli trditi za nekatere višje lege in Primorsko. Tako so na Krvavcu izmerili 11°C, na Rogli 6°C, Lisci 9°C, v Novi Gorici pa celo 17°C. Celo nižine, kjer je bil hladen zrak, so bile toplejše od Zaplane.

V obeh opisanih situacijah se je pokazal izreden vpliv reliefa oz. mikrolokacije na podnebje Zaplane (prehod iz Ljubljanske kotline na Notranjsko). Zato se Zaplana občasno vremensko precej razlikuje od bližnjih krajev na podobni nadmorski višini. Tako je bilo 12. decembra čez dan, kljub sončnemu vremenu v obeh krajih, v Postojni za 13°C topleje kot na Zaplani!

12.decembra popoldne je bilo na Zaplani vetrovno in sončno vreme pri temperaturi -2°C, v Postojni pa je bilo istočasno +11°C.

V nedeljo 14.novembra je bilo v Sloveniji zelo vetrovno: na Primorskem je pihala burja, pod Karavankami fen, drugod severni do severovzhodni vetrovi. Na Zaplani sem 14.novembra opravil nekaj meritev vetra, najmočnejši izmerjeni sunek je znašal 41,2km/h. Vendar ta vrednost ne odraža dejanskega stanja, saj so meritve potekale v višini glave, kjer je veter šibkejši kot 10m nad tlemi, kjer se uradno meri hitrost vetra. Poleg tega so meritve zajele skupno le okoli 20 minut v celotnem dnevu. Med meritvami je znašala povprečna hitrost vetra nekaj čez 20km/h, kar je nekoliko več, kot je denimo zabeležila avtomatska vremenska postaja v Ljubljani (zmerjen sunek vetra 47km/h). Na Zaplani so verjetno posamezni sunki vetra presegli hitrost 60km/h (tudi na podlagi učinkov vetra v naravi). Sploh pa severni veter na Zaplani nikoli ne dosega večjih hitrosti.

Na začetku novembra je bilo na Primorskem rekordno toplo, na Goriškem se je segrelo celo do 25°C, razmeroma sončno in toplo vreme pa je segalo še do Postojne. Z razliko od nižin v notranjosti Slovenije, kjer se je zadrževala le nizka oblačnost je na Zaplani vse dni prevladovala pobočna megla, iz katere je rosilo. Najvišja temperatura je bila izmerjena 1.novembra in sicer 12,8°C! V višjih legah je bilo topleje, npr. na Rogli na Pohorju je bila temperatura 17°C, malo hladneje kot na Zaplani je bilo le na Kredarici. Takšne razlike v vremenu med Primorsko ter celino so pogoste, toda običajno bolj v zimskem času. Medtem ko je na Primorskem veselo sijalo sonce, nismo videli na Zaplani v teh nekaj dneh niti obrisa sonca.

2.novembra popoldne: Zaplana 12°C, na Goriškem istočasno 25°C, na Voglu 16°C.

Na trenutke je bila vidnost na Zaplani skoraj nična.

11.julij: po Sloveniji najnižje povprečne dnevne temperature v zadnjih 50-ih letih. Na Zaplani je bila tega dne najvišja temperatura 15,5°C, vendar je bila ta temperatura dosežena že en dan prej ob 21:00 uri (ekstremne temperature veljajo od 21:00 ure prvega do 21:00 ure drugega dne). Tako je bila v resnici najvišja dnevna temperatura 11.julija na Zaplani le okoli 12°C, sredi dneva pa se je med dežjem ohladilo tudi na 9°C. Zvečer se je pričelo jasniti, v mrazišču Dolinca je nastala megla že malo po 21:00 uri.

12.julij: Zjutraj je bilo na Zaplani 6,6°C, v mrazišču Dolinca pa -0,1°C. Slednja temperatura je bila dosežena malo po polnoči, saj se je nato na Zaplani razvila pobočna megla zaradi katere se je v mrazišču precej otoplilo. Če bi nastala samo radiacijska megla, bi bile na Zaplani še nižje temperature. Sledil je oblačen dan z najvišjo temperaturo 15,5°C. Zvečer se je pričelo jasniti.

13.julij: Zjutraj je bila na Spodnji Zaplani plitva radiacijska megla in 6,5°C, v mrazišču Dolinca pa -0,2°C. Popoldanska ploha je poskrbela, da se je otoplilo samo na 19,7°C.

14.julij: Zjutraj na Zaplani 7,3°C, v Dolinci 0,8°C. Pobočna megla je vztrajala skoraj do 11:00 ure dopoldne. V okolici (Idrijsko, južni del Notranjske) je istočasno sijalo sonce, zato ne preseneča, da je bilo na Zaplani ob 11:00 uri za 6°C hladneje kot v Postojni, ki ima podobno nadmorsko višino kot Zaplana. Najvišja dnevna temperatura ni dosegla 20°C.

Čeprav so bile povprečne dnevne temperature 11.julija najnižje v zadnjih 50-ih letih, to ne velja za najnižje jutranje temperature, saj so bile te v juliju tudi že nižje.

Potek temperature v mrazišču Dolinca.

Po prehodu izrazite hladne fronte so ob jasnih nočeh in ob pojemajočih vetrovih nastali dobri pogoji za močnejše nočne ohladitve. Najhladneje je bilo 24. in 25.maja V meteorološki hišici se je na 2m višine ohladilo na 0,5°C, to pa pomeni, da so bile pri tleh temperature pod ničlo. V Ljubljani je bila najnižja temperatura v teh dveh jutrih 4,0°C, Postojni 0,4°C in v Ratečah -2,7°C. V mrazišču Dolinca se je ohladilo na -5,2°C, kljub temu pa bi bile temperature tam lahko še nižje, saj je iz podatkov avtomatske postaje razvidno, da pogoji za močnejše ohladitve niso bili niti približno idealni (verjetno je bilo nekaj megle, oblakov, pa tudi vetrovi so nekajkrat premešali temperaturno inverzijo).

Potek temperature v mrazišču Dolinca.

V zimi 2003/2004 je bilo v mraziščni vrtači pri Dolinci približno 150 dni s snežno odejo (v Ljubljani 62 dni, Kočevju 71, Postojni 54, Ratečah-Planici 139). Kako sem prišel do omenjenega podatka? To omogoča zanesljiva snežna odeja v omenjeni kotanji. Po sneženju 23.decembra 2003 je snežna odeja neprekinjeno ležala vse do 1.maja 2004, prišteti pa je bilo treba le še nekaj dni s snežno odejo oktobra in novembra. Precej težje pa je ugotoviti število dni s snežno odejo za Zaplano, saj se je sneg zunaj mrazišč velikokrat stalil in ponovno zapadel. V globoki kotanji vzhodno od Jezerca je sneg ležal še nekoliko dlje kot v zgoraj omenjeni kotanji, vendar meritve snega tam niso mogoče zaradi poraščenega in neravnega terena. Na podlagi fotografij se zdi, da gre za zadnji spomladanski „gnoj”, vendar je bila snežna odeja trda in večino časa pomrznjena. V kotanji na drugi fotografiji je bilo 2.maja sredi dneva pri tleh -0,4°C, medtem ko je bilo v prosti okolici tudi do 18°C.

Sneg 28.aprila v kraški kotanji pod sedanjim čebelnjakom.

Sneg 1.maja v kraški kotanji pri Jezercu.

V sredo 7.aprila 2004 je na Zaplani zapadlo okoli 30cm snega, na vrhu Ulovke, kjer je zaradi nižjih temperatur prej pričelo snežiti kot v nižjih predelih, pa še več. Na Rovtah ga je bilo 30, v Šentjoštu 20, v Logatcu 15, na Vrhniki 14, v Ljubljani 4cm in v Postojni 1cm (vir: ARSO-meteo.si). V lanskem aprilu je ob približno enakem času zapadlo nekaj manj snega kakor tokrat.

Razmere 10.aprila 2004. Tega dne na Logaškem polju snega ni bilo več.

Nekaj zaporednih dni v marcu je bilo po Sloveniji ustaljeno vreme z netipičnimi temperaturami. Sprva še ni pihal jugozahodni veter, tako da je bilo po visokih dnevnih temperaturah zjutraj še vedno okoli ničle. Ko pa je zapihal še jugozahodni veter, so bile predvsem na Zaplani temperature še višje. Na Zaplani se je ogrelo do 20,4°C (tudi v marcu 2003 je temperatura dosegla visokih 18,5°C), kljub temu je sneg še kar vztrajal, kar še posebej velja za mrazišča. V sosednji kotanji od Dolince je bilo 21.marca še 77cm snega, kljub oblačnemu in vetrovnemu vremenu je pri tleh še vedno vztrajala temperaturna inverzija. Istega dne so bile na Zaplani kar obsežne in debele (na uravnavi 11cm) snežne krpe. To velja za raven, odprt in travnat teren, že v malo bolj prisojnih legah in pod drevesi pa snega ni bilo.

Snežilo je od ponedeljka 23. do nedelje 29.februarja, le v sredo 25.februarja je bilo suho vreme. Največ snega je zapadlo v noči na 24.februar, ko je ponoči tudi grmelo in so strele sekale kot sredi poletja. Po koncu sneženja 29.februarja je snežna odeja na Zaplani merila 85cm, v mrazišču Dolinca 105cm in v sosednjem mrazišču 120cm. Snežni zameti na severozahodnih pobočjih hriba Strmica so bili visoki okoli 140cm.

Na ravnih travnatih površinah je bilo 85cm snega.

V nekaterih kraških kotanjah je bilo snega 120cm.

29.februarja zjutraj je bilo na Rovtah 102, v Šentjoštu 84, v Logatcu 65, na Vrhniki 62 in v Postojni 45cm snega. Veliko snega pa je bilo na Vojskem nad Idrijo, kar 215cm, nekaj dni kasneje pa v bližnji Mrzli Rupi na 930m višine celo rekordnih 250cm snega (vir: ARSO.meteo.si). V nedeljo 7.marca je bilo na Zaplani od februarskega sneženja še 59cm snega (v mrazišču pa en meter). Nato je pričelo snežiti, do ponedeljkovega jutra se je snežna odeja kljub sesedanju odebelila za okoli 30cm. To pomeni, da je bilo 8. ali 9.marca zjutraj na Spodnji Zaplani okoli 90cm snega. Tudi v okoliških krajih so največ snega izmerili 8. ali 9.marca, in sicer na Rovtah 100, v Logatcu 65, v Šentjoštu 83, na Vrhniki 62 in v Postojni 43cm (vir: ARSO-meteo.si).