V sredo 10.decembra je na vreme v Sloveniji pričel vplivati Sredozemski ciklon. Zaradi njegove lege so se višinski jugozahodni vetrovi pri tleh obračali na južno smer. Ob južni smeri vetra je običajno toplo in vetrovno vreme na primorski strani Dinarske gorske pregrade, precej hladneje pa je zaradi prizemnega vzhodnega vetra na severu Notranjske. Tako je v okolici Postojne temperatura ob zmernih sunkih vetra dosegla celo več kot 6°C, medtem ko je na Idrijskem snežilo do dolin. Pojavil se je efekt znižane meje sneženja (ZMS), ki pa zaradi premočnega vzhodnega vetra na Zaplani, ki je sproti mešal ozračje, ni bil tako izrazit. Če je ponekod zasnežilo tla na 400m nadmorske višine, je na višji Spodnji Zaplani snežilo le za krajši čas. Temperature pri tleh so bile ugodne za sneženje, da pa je pričelo deževati, so bile krive previsoke temperature v višinah. Padavine so se okrepile in prvo malo daljše obdobje brez dežja je bilo šele v petek. V sredo je padlo na Zaplani 49,7mm, v četrtek 79,9mm in v petek še 14,6mm dežja. Vse skupaj je tako padlo okoli 144,2mm padavin. Po meritvah padavin z drugo posodo, ki je bila bolj v zatišju od elektronskega dežemera je padlo še dobre 3mm več padavin. Izmerjena višina padavin še zdaleč ni rekordna za te kraje. Na zakraseli Zaplani posledic obilnih padavin ni bilo, v bližnji okolici so bila poplavljena standardna poplavna območja, kot sta Ljubljansko barje in Planinsko polje. Poplavljene so bile manjše površine na Logaškem polju, potok Petkovščica v Ložanski dolini na jugozahodnem robu Zaplane pa se ni izlival tako kot običajno v ponor v bližini naselja Log, temveč je poplavil najnižji del doline in se stekal v Loško jamo, kar se sicer redno dogaja ob podobno visokih vodah. December 2008 je bil najbolj namočen mesec, od kar potekajo na Zaplani meteorološke meritve, saj je padlo 321,3mm padavin. Še precej več padavin je padlo ponekod v bližnji okolici. Na Vrhniki je padlo 279, v Logatcu 417, na Rovtah 379, v Šentjoštu 410, na Samotorici 317 in v Hotedršici celo 468mm padavin (vir: ARSO-meteo.si). Dokaj velika razlika v višini padavin je bila tudi med Zaplano in Petkovcem. To je bilo tipično jesensko deževje, pa čeprav se je zgodilo v decembru.

September 2008 se je začel z zelo toplim vremenom. Izrazito nadpovprečne temperature pa so trajale do 12.septembra, ko se je pričelo dolgo obdobje hladnega in oblačnega vremena. Nekajkrat se je ponoči tudi razjasnilo, tako da je bila na Zaplani 17. in 20.septembra izmerjena temperatura +1,9°C. To je bilo natanko toliko, kot je znašal dotedanji rekord v najnižji septembrski temperaturi na Zaplani iz septembra leta 2007. V ponedeljek 29.septembra pa se je na Spodnji Zaplani ob severnih prizemnih vetrovih, ki so preprečevali nastanek megle, ohladilo na -0,1°C. Izmerjen je bil novi septembrski rekord v minimalni temperaturi za Spodnjo Zaplano. Zaradi temperaturne inverzije je bilo v višjih okoliških legah topleje. Dosežen je bil tudi novi septembrski rekord v mrazišču Dolinca. Zdajšnji rekord je bil dosežen 20.septembra 2008, ko je bilo -4,2°C. 29.septembra pa je bila izmerjena še nižja temperatura -5,9°C.

V noči na 5.september je okolico Logatca iz zahoda dosegla nevihta z kratkotrajnim, a močnim nalivom. Na meteorološki postaji Spodnja Zaplana je do jutra padlo 13,9mm dežja, vendar v samo petih minutah 11,5mm. Naliv je imel intenziteto približno 245mm/h. Sočasno je pihal močan zahodni veter, po podatkih meteorološke postaje sicer samo z hitrostjo 24,1km/h, vendar sama lokacija meteorološke postaje žal ni taka, da bi dajala realne podatke o hitrosti zahodnih vetrov. Še huje je bilo na sosednji meteorološki postaji Petkovec, kjer je ob nalivu z intenziteto 309mm/h v osmih minutah padlo 21mm dežja. Na sosednjih zasebnih meteoroloških postajah so bile izmerjene višine padavin naslednje: Vrhnika 10,1mm, Stara Vrhnika 17mm in Črni Vrh nad Idrijo 13,7mm dežja. Po radarskih meritvah padavin je bilo na Zgornji Zaplani manj dežja. Posebnost nevihte je bilo neprestano bliskanje, predvsem pa nenehno grmenje.

V petek 30.maja so v nižjih zračnih plasteh prevladovali vzhodni vetrovi, v višjih zračnih plasteh pa jugovzhodni, zato so se iz te smeri premikale tudi nevihte. Te so pričele nastajati sredi dneva, okoli poldneva je nastala nevihta nekoliko zahodno od Logatca, večinoma nad nenaseljenimi območji Hrušice. Ob omenjeni kombinaciji vetrov v nižjih in višjih zračnih plasteh so na logaškem območju precej pogoste nevihte. Nastanejo nekje na Cerkniškem ali v okolici Snežnika, nato pa dosežejo Logatec vzporedno z nižjim Notranjskim podoljem. Podoben primer je bil tudi tokrat, saj je okoli 14:00 ure nevihta iz jugovzhoda dosegla območje med Logatcem in Vrhniko, vremenski radarji so kazali tudi maksimalne radarske odboje z možno točo.

Med Vrhniko in Logatcem je 30.maja 2008 popoldne padala za te kraje dokaj velika toča (vir: http://www.hog-si.com/sl/).

Toča je ponekod ležala vse do naslednjega dne.

Med močnim nalivom je na Zaplani padala toča. Dobrih šest ur po nevihti so bile na nekaterih območjih še vedno debele plasti toče, zrna toče so bila v premeru velika 1,5cm, nekatera pa so presegala 2cm. Glede na takšno časovno razliko lahko sklepamo, da je padala toča velika tja do 3cm, kar je za te kraje redkost. Toča je ležala na tleh še naslednje jutro. V zadnjih nekaj letih še ni bila zabeležena tako velika toča. Vse skupaj je padlo 29,6mm padavin, v eni uri 28,9mm, v pol ure 24,9mm in v desetih minutah 15mm. Padavin je bilo največ med Zaplano in Vrhniko, proti zahodu je količina padavin pojemala, tako da je bilo na meteorološki postaji Petkovec izmerjeno 16,4mm padavin. Maksimalna intenziteta padavin je znašala 214mm/h in več, saj se je toča v dežemeru stalila nekoliko kasneje. Tako močan naliv je nekaj škode povzročil na makadamskih cestah, toča pa je z drevja oklestila nekaj listja. Lahko si ogledate filmski posnetek toče na bližnjem Petkovcu.

Sneženje se je na vremenskih kartah nakazovalo že več dni prej. Vse je kazalo, da bo nad Sredozemljem nastalo območje nizkega zračnega pritiska in da bi na Slovenijo vplivalo več zaporednih manjših sekundarnih ciklonov. Zrak je bil dovolj hladen, a sneženje po nižinah je bilo odvisno od jakosti padavin. 21.marca popoldne so se pričele pojavljati padavine. Ker je bil zrak zelo suh je ob plohah snežilo tudi pri temperaturi 5°C, saj so snežinke s svojim izhlapevanjem lahko zelo hitro hladile ozračje. Proti večeru je ob šibkem jugozahodniku pričelo snežiti, kmalu pa se je veter okrepil in meja sneženja se je dvignila, tako da je ponoči deževalo. V soboto zjutraj je dež prešel v sneg in v nadaljevanju je le še snežilo. Precej časa je snežilo s pomočjo efekta ZMS (znižana meja sneženja), saj je na Zaplani ob severnih prizemnih vetrovih snežilo, marsikje drugje pa na isti nadmorski višini deževalo. Ob ugodnem strigu vetra (jugozahodnik na prizemni severni veter) je bilo težišče padavin v osrednji in južni Sloveniji. V soboto 22.marca je ves dan snežilo, toda padavine niso bile prav močne, po podatkih z vremenskega radarja na Lisci so bile močnejše na območju Krimskega višavja. Naslednje jutro je bilo na Spodnji Zaplani okoli 20cm snega, dopoldne so padavine ponehale in se popoldne spet okrepile. Tokrat je precej močneje snežilo, saj je bilo do večera vsaj 35cm snega. 24.marca zjutraj je bilo na standardni lokaciji za meritve snežne odeje izmerjeno 36cm snega. V Logatcu so namerili 27, na Vrhniki 13, na Rovtah 40, Samotorici 35 in v Šentjoštu nad Horjulom 25cm snega (vir: ARSO-meteo.si). Ves čas je bilo na bližnjem Petkovcu na podobni nadmorski višini 10cm manj snega, predvidoma zaradi 0,5 do 1°C višje temperature med sneženjem, saj je že na Zaplani snežilo pri rahlo pozitivni temperaturi. V nekaterih mraziščih na Zaplani je bilo izmerjeno 45cm, na Ulovki (800m) pa tudi do 60cm snega. V nadaljevanju je sicer še snežilo, a se vsaj na Spodnji Zaplani snežna odeja zaradi sesedanja ni več odebelila. Lahko si ogledate kronologijo sneženja in snežne razmere drugod po Zaplani.

60cm snega na Ulovki.

Sneg na Spodnji Zaplani.

Razjasnitve so bile ob snežni odeji dobra podlaga za mrzle noči (foto: Matjaž Pucher).

Noč na 26.marec je bila jasna in zaradi snežne odeje tudi mrzla. Na Zaplani se je temperatura spustila na -7,1°C, po mraziščih pa do okoli -16°C. V marcu 2008 je bila torej na Zaplani dosežena najvišja snežna odeja v zimski sezoni 2007/2008, kar ni nič presenetljivega in samo potrjuje dolgoletno statistiko najbolj sneženih mesecev. Bolj je nenavadno, da je bilo po mraziščih temperatura skoraj nižja od tiste pozimi. Vse to kaže, kako zelo milo vreme je bilo v tistih pravih zimskih mesecih.

Da je na Zaplani največ snega spomladi in ne v tistih pravih zimskih mesecih, dokazuje dolgoletna statistika z okoliških meteoroloških postaj, dokaz za to pa je bilo tudi spodaj opisano sneženje. V Genovskem zalivu je nastal ciklon, ki se je poglobil in premaknil nad Jadran. V prvi polovici noči so se pričele pojavljati padavine, ob zmernem jugozahodniku sprva kot dež. V zgodnjih jutranjih urah je pričel pihati severovzhodnik, močno se je ohladilo in pri rahlo pozitivni temperaturi je na Zaplani že pričelo snežiti. Hitro je zapadlo nekaj cm mokrega snega, nato pa so bile padavine proti pričakovanjem večji del dneva šibke, zato se je denimo v Ljubljanski kotlini, kjer je pričelo med dežjem snežiti praktično istočasno kot na Zaplani, med snežinke spet mešati dež. Sprva je bila meja sneženja na okoli 400m višine, kmalu je na Zaplani temperatura počasi naraščala, v Logatcu se je pričel med sneg mešati dež, nadmorska višina Zaplane pa je bila ravno pravšnja, da je ves čas snežilo. Popoldne je bilo v okolici Zaplane 10cm snega in vsekakor se je do takrat pričakovalo več snega. Popoldne so se padavine vendarle okrepile in zvečer je bilo na Zaplani neuradno izmerjeno že čez 20cm snega, istočasno pa v Logatcu le okoli 5cm snega. To vse kaže, kako pomembno vlogo je igrala nadmorska višina, saj je med Spodnjo Zaplano in Logatcem manj kot 100m višinske razlike. Pričelo je snežiti tudi na območju Vrhnike. Ob jugozahodniku v višinah in vzhodniku v nižjih plasteh so se ponoči snežne padavine obnavljale na Dinarski gorski pregradi, ki jih je nato jugozahodnik zanašal proti notranjosti Slovenije. Vremenski radar na Lisci je kazal ostro mejo med padavinami in suhim vremenom na primorski strani Dinarske gorske pregrade, kjer je pihala burja. Ob 7:00 uri zjutraj je bilo na postaji Petkovec, 2km zahodno od Zaplane, izmerjeno 34cm snega, ki pa se je hitro posedal. V višjih legah Zgornje Zaplane je bilo snega še več, po nekaterih podatkih je bila okoli Ulovke (801m) snežna odeja debela blizu pol metra. Tam je pričelo prej snežiti, snežilo je pri temperaturi pod lediščem, medtem ko je v nižjih legah precej časa snežilo pri rahlo pozitivni temperaturi. Da je moralo biti na Ulovki res precej več snega, kažejo nekoliko bolj severno ležeče meteorološke postaje. Medtem ko je bilo v Logatcu 26cm snega, so na Šentjoštu nad Horjulom namerili 45, na Samotorici pa 47cm snega (vir: ARSO-meteo.si).

Zimska idila na Zaplani 5.marca 2008 (foto: Matjaž Pucher).

Zimska idila na Zaplani 5.marca 2008 (foto: Matjaž Pucher).

Po dolgem času je prišlo do klasične vremenske situacije, ko obilno zasneži zahodno hribovito Slovenijo in sploh doline na notranji strani Dinarske gorske pregrade. Takih situacij je v zadnjem času vse manj, namesto tega pa pogosto bolj sneži v vzhodni Sloveniji ali južno od nas na Balkanu. Tako kot v lanski je tudi v tej zimski sezoni izjemno slabe snežne razmere nekoliko popravilo marčevsko sneženje. Še nekaj dodatnih informacij o tokratnem sneženju si preberite v analizi vremena na blogu.

V povezavi z plitvim območjem nizkega zračnega pritiska nad severnim Sredozemljem je nad Slovenijo pihal vlažen in topel južni veter. Višje lege je prevetrilo že dan prej, napovedi so obetale dotok toplega zraka v višinah, medtem ko naj bi v nižjih legah še vedno vztrajal dotok hladnega zraka iz vzhoda. Ker so bile napovedane še padavine, je obstajala nevarnost žledenja. Napovedi pa so bile preveč optimistične glede hitre otoplitve. Na Zaplani se je čez dan otoplilo samo do -1,5°C, občasno je rosilo. Na uradni avtomatski meteorološki postaji Otlica (965m) na robu Trnovskega gozda se je ogrelo celo do +4°C! Padavin je bilo proti večeru vse več in žled se je na Zaplani debelil. Črni Vrh je veter prevetril okoli 19:00 zvečer in temperatura se je hitro dvignila. V določenem trenutku je bila na zasebni postaji v Črnem Vrhu temperatura +4,4°C, na Zaplani pa istočasno -1,2°C. Šele ob 1:00 zjutraj je temperatura na Zaplani dosegla ledišče, a jugozahodnik je zapihal šele ob 5:00 zjutraj. Temperatura se je ob obratu vetra hitro dvignila do +4°C. Po nekaterih informacijah je nastal žled debeline 2cm, morda je bil kasneje ob dodatkih padavinah še debelejši. Tudi če upoštevamo spodnjo mejo je bil to eden debelejših primerkov žleda v zadnjih letih in je primerljiv z žledom februarja 2004.

Ob opisani situaciji se je zelo lepo pokazalo, kako je jugozahodnik z otoplitvijo počasi napredoval proti Zaplani. Da je na Zaplani tako pozno zapihal veter gre zasluga stabilne temperaturne inverzije in lege v zavetrju visokih kraških planot Hrušice in Trnovskega gozda. Prevladovali so vetrovi južnih smeri, ob tem pa je za Zaplano značilno izrazito zatišje. Dolgo časa vztraja prizemni vzhodni veter, ki na Zaplano dovaja hladnejši zrak. Kako bi si sicer razlagali dejstvo, da je bilo 5.januarja zvečer v Postojni +6°C, Ilirski Bistrici +8°C, na Babnem Polju +4°C, Otlici in Črnem Vrhu +4°C, a na Zaplani -1°C?

Začetek decembra ni prinesel zime, saj so se temperature pogosto dvignile precej nad ledišče. Sredi meseca smo bili v območju visokega zračnega pritiska, v nižinah je nastajala megla in nizka oblačnost, v višjih legah pa je bilo pogosto sončno in precej toplejše vreme. Ker so bile temperature negativne je ob megli na predmetih nastajalo ivje. Zlasti so za ivje primerne meglene, vetrovne in seveda preko dneva dovolj hladne lokacije. Zaplana je ena izmed takih lokacij, saj jo pogosto iz smeri Ljubljanskega barja prehaja megla, ki zmrzuje na predmetih. Da je temu tako, priča veliko ivje decembra 2004, toda decembra 2007 je to nastajalo precej dalj časa ob povprečno precej nižjih temperaturah. Na razglednem stolpu na Planini nad Vrhniko je bilo izmerjeno ivje dolžine 14cm, sicer pa v povprečju do 5cm ali malo več. Takega obdobja nizkih temperatur ni bilo že dolgo časa, kar vrstili so se ledeni dnevi, ko temperatura tudi čez dan ni presegla ledišča. Mraz se je pričel 15.decembra 2007 in trajal je vse do prvih dni januarja 2008, ko je po žledu v noči na 6.januar jugozahodni veter le ogrel ozračje. Vmes je bila le odjuga 23.decembra.

Od 15.decembra naprej na Zaplani temperatura ni presegla ledišča. V soboto 22.decembra je bilo predvsem v višinah nad 700m zaradi toplega zahodnika že krepko nad ničlo, medtem ko je v nižjih legah dlje vztrajalo jezero hladnega zraka. Pričakovati je bilo, da bo veter prej ali slej prevetril tudi Zaplano, zato sem si skušal to ivnato idilo na drevju čim prej pobližje ogledati, dokler ne bi ivje odpadlo.

Pred tem ni bila ves čas megla, marsikatera noč je bila verjetno kar jasna, zato tudi ne presenečajo minimumi skoraj do -12°C. Je bilo pa megle vseeno preveč, da bi se lahko po mraziščih kaj bolj ohladilo. Tako ni bilo minimumov pod -20°C, temveč je bilo za kar nekaj stopinj topleje.

Ivje 22.decembra 2007

Vetromer na vremenski postaji Zaplana ni mogel kazati smeri in hitrosti vetra, kako naj bi ob vsem ivju:

Tudi v bolj zatišnih legah je bilo drevje popolnoma odeto v ivje:

Pogled proti Hotedršici oz. planoti Hrušici v ozadju:

Zamegljenost v nižjih plasteh ozračja je nakazovala temperaturno inverzijo. Na amaterski postaji Črni Vrh nad Idrijo (730m) je bila temperatura v času fotografiranja +5°C, na Zaplani (566m) je bilo še -1,5°C. Ob 13:00 uri je bilo na Zaplani -3,7°C, na uradni meteorološki postaji v Postojni pa +6,8°C (vir: ARSO-meteo.si).

Več ivja sem pričakoval na pobočjih hriba Strmica, kjer pobočja pogosto prehaja megla:

Pobočna megla iz Ljubljanskega barja namreč najpogosteje prekriva ravno omenjeni hrib in res je bilo tam ivje že bolj kompaktno, debelo približno 5cm:

Na smrekah so nastale prave zaivljene zavese:

Ivje na leskah:

Ledene strukture na nepokošenem travniku:

Zaivljeni samotarji:

Do tega dne je bilo že sedem ledenih dni zapored (temperatura ves dan pod 0°C), pa tudi v tekočem dnevu je malo manjkalo do Å¡e enega ledenega dneva. Sredi dneva je bila temperatura Å¡e vedno -1,4°C in ko se je že začelo ohlajati je jugozahodni veter temperaturo dvignil za malenkost nad ničlo. Veter ni prevetril Vrhnike, a na Zaplani je prekinil teden dni trajajoč niz ledenih dni in ivja. Že tako tanka snežna odeja je skopnela. Toda po 20:00 uri zvečer se je zgodil “Zaplanski efekt” oz. preplavitev s hladnim zrakom. Å lo je za pojav, ko je zahodnik na Zaplani ogrel ozračje na nekaj stopinj nad ničlo, na Vrhniki tik pod Zaplano pa je bil precej hladnejÅ¡i zrak s temperaturo okoli -2°C. Zahodni veter je slabel in v nekem trenutku se je na Zaplani ponovno vzpostavila vzhodna zračna cirkulacija. Ker je bil pa v tisti smeri na Vrhniki precej hladnejÅ¡i zrak, je veter povzročil hitro in občutno ohladitev, ki pa je bila omejena na ožje območje Zaplane.  Ko je zahodnik na Zaplani oslabel, se je iz vzhoda razÅ¡iril iz vrhnje plasti temperaturne inverzije hladen zrak.

Zaplanski efekt 23.decembra zvečer.

Žled in sneg 24.decembra 2007

V ponedeljek zjutraj je padal rahel dež, ki je zmrzoval, toda padavin je bilo zanemarljivo malo. Pozno popoldne je pričelo snežiti in Zaplano je ponovno prekrila izredno tanka snežna odeja.

Ivje 28.decembra 2007

Nato se je vreme ponovno za daljši čas stabiliziralo. Toda za razliko od prvega obdobja ivja pred 22.decembrom je bila za večino dni značilna nizka oblačnost, ki je segala nad Zaplano. Megle ni bilo in ivje je lahko nastalo le v skromni obliki. Ker je bila megla vseeno pogostejša na Planini nad Vrhniko, kot pa na Spodnji Zaplani, sva se tja odpravila z kolegom Iztokom Miklavčičem iz Petkovca. V tistih dneh je prišla do izraza situacija, ko je več pobočne megle v višjih predelih Zaplane.

Ponekod so bile velike razlike v ivju, ponekod vse belo, nekaj metrov stran pa popolnoma nič.

Z nadmorsko višino in se je daljšalo tudi ivje:

Razgledni stolp je bil popolnoma okovan v ivje:

Na vrhu je bilo na res izpostavljenih delih približno 10cm ivja:

Presenetljivo je bilo malo vetra, morda 3-4m/s vzhodnega vetra, temperatura ob 16:30 je bila -6,5°C (na nižji vremenski postaji Zaplana pa -4,2°C). Ivju so bile enako kot 22.decembra štete ure, saj je se je meja temperaturne inverzije spuščala, v soncu pa se tako ivje zelo hitro obleti z vej.

Ivje 29.decembra 2007

Toda meteorološki modeli ne upoštevajo tega, da je temperaturna inverzija, sploh če je velik temperaturni gradient, zelo stabilen sistem. Po vseh napovedih bi moral zahodnik zapihati že ponoči in to vse do Vrhnike. V resnici je zaradi otoplitve in vetra nekaj ivja izgubila samo Planina nad Vrhniko, medtem ko je na Spodnji Zaplani še kar trajalo hladno in megleno vreme.

Zaradi pričakovane otoplitve sem se 29.decembra dopoldne odpravil najprej na Planino nad Vrhniko. Na okoli 720m višine je bila še megla, malo višje se je pa že kazalo modro nebo. Na 745m je bila ravno meja meglene pokrovke, višja Ulovka je bila pa povsem obsijana s soncem:

Proti Planini je bilo več megle, ob 10:00 je bila temperatura zraka okoli -7°C. Ivje na razglednem stolpu je bilo še daljše kot večer pred tem:

Tokrat je bila izmerjena točna dolžina ivja. Na izpostavljenih delih je ivje zraslo do dolžine 14cm:

Pogled na zavetišče na Planini in okoliške bukve:

Ob povratku se je meja megle znižala na višino okoli 720m, na Spodnji Zaplani pa je ostalo megleno ves dan. Ivje na območju hriba Strmica ni bilo dosti krajše kot na Planini nad Vrhniko. Razlika je predvsem v tem, da tam ni takega objekta, kot je razgledni stolp, kjer bi bilo ivje lepše vidno:

Istega dne pozno zvečer se je nenadoma razjasnilo. Po 22:00 uri je bilo po dolgem času vidno zvezdnato nebo. Temperatura je pričela zaradi jasnega neba močno padati. Vendar ni bilo za pričakovati, da bi se prebudili v jasno jutro, vsaj ne ob taki vremenski situaciji.

Ivje 30.decembra 2007

In res nas je čakal še en dan z celodnevno meglo, vzhodnim vetrom in najvišjo dnevno temperaturo -6°C. Nekatera drevesa so dobila že povsem finski izgled:

Na smrekah so se ponovno pričele ustvarjati posebne zaivljene strukture:

Ivje 31.decembra 2007

Tega dne se je celo pokazalo sonce, ki je bilo “usodno” za ivje in sneg na Vrhniki. Na Zaplani se je ivje malo obletelo le z dreves na osončenih lokacijah.

Ivje 1.januarja 2008

Prehodno so pihali severni vetrovi, zato se je na Zaplani ponoči izraziteje ohladilo na -8,3°C. Kmalu je nastala megla, ki je z vzhodnim vetrom prehajala območje Spodnje Zaplane. Okoli poldneva je bilo spet nekaj sonca, ivje se je obletelo na osončenih lokacijah, toda okoli 13:00 ure se je megla spet zgostila in temperatura je tudi tokrat ostala globoko pod lediščem.

Ivje je prekrilo daljnovode:

Ivje na tanki vrvici:

Zvečer se je s Strmice (625m) jasno videla meja, do kod sega plast hladnega in vlažnega zraka:

Kljub pomanjkanju snega po večini zahodne polovice Slovenije je ponekod na Zaplani (zlasti v gozdu) odpadlo ivje skupaj s snegom tvorilo kar konkretno snežno odejo:

Meter visoki ledeni stalagmiti so pričali o tem, da je vhodne dele vodoravnih jamskih ali umetnih rovov dalj časa zapolnjeval hladen zrak, medtem ko je voda pronicala skozi strop:

Ivje in sneg 2.januarja 2008

Ponoči se je pooblačilo, zato ni bilo več take megle kot v dneh pred tem. Pričel ja rahlo naletavati sneg:

Vetromer je bil Å¡e bolj zaivljen kot 22.decembra:

Zaivljen termometerski zaklon v mrazišču Dolinca:

Zanimivo, da je bil zaklon najbolj zaivljen na južni in zahodni strani in še najmanj na vzhodni strani, od koder na splošno piha veter. Vse to kaže na to, da imajo v Dolinci večji vpliv lokalni nočni vetrovi in da vzhodni veter ki piha na Zaplani dno mrazišča doseže iz druge smeri.

Žled 5.januarja 2008

5.januarja je na že obstoječe ivje padal še žled, jugozahodni veter pa je Zaplano prepihal šele v noči na 6.januar. Jugozahodnik v omenjeni noči velja za konec obdobja ivja in mraza na Zaplani. Takšnega obdobja nizkih temperatur ni bilo že dolgo časa, če bi bilo pa še več snega, bi bilo pa to eno od najbolj zimskih obdobij v zadnjih letih.

Najnižje/najvišje temperature zraka (°C) v obravnavanem obdobju

15.12. -4,9/-2,4

16.12. -3,9/-1,8

17.12 -4,2/-3,3

18.12 -6,0/-2,9

19.12 -8,9/-2,7

20.12. -9,9/-4,7

21.12. -8,9/-6,6

22.12. -11,7/+0,2

23.12. -1,6/+4,7

24.12. -3,8/-1,4

25.12. -4,3/-2,1

26.12. -4,4/-2,8

27.12. -3,8/-2,5

28.12. -4,7/-3,3

29.12. -6,1/-4,1

30.12. -9,7/-6,0

31.12. -6,1/-2,3

1.1. -8,4/-3,4

2.1. -9,5/-3,5

3.1. -4,7/-3,7

4.1. -5,9/-3,3

5.1. -5,1/-0,9

To je bila dalj časa trajajoča vremenska situacija, med katero se je pokazalo, kakšna mikroklima je značilna za Zaplano. V malo višjih legah zahodno od Zaplane ni bilo pol toliko zimske idile, saj so temperature nekajkrat krepko presegle ledišče, sneg je skopnel, prav tako tudi ivja ni bilo. Najverjetneje že sama vegetacija na Zaplani pobere veliko vlage z ivljenjem, zato ne presenečajo precej nižje vrednosti vlage na sosednji meteorološki postaji Petkovec. Ob takih situacijah se pokaže tudi razlika med kraji z bolj poudarjenim celinskim podnebjem in kraji na primorski strani Alpsko-Dinarske gorske pregrade. Tam so temperature dosegale +10°C, medtem ko je temperatura na Zaplani več dni zapored ostala globoko pod ničlo.

Največ ivja je bilo na dveh lokacijah na Zaplani. V dnevih z nekoliko dvignjeno meglo je ivje nastajalo zlasti na Planini nad Vrhniko, ko je na Ljubljanskem barju oz. na Vrhniki nastala temperaturna inverzija je od tam na Spodnjo Zaplano dovajalo hladen megleni zrak (razširjenost megle na Zaplani, (dvignjena pobočna megla in pobočna megla iz inverzije nad Ljubljanskim barjem). Dolžino ivja je pogojevalo razmerje med obema vremenskima situacijama, vmesne odjuge, poleg tega pa je na daljše ivje na Planini vplival sam razgledni stolp, saj se na nekaterih njegovih delih rado nabira ivje. Seveda je tam tudi veter močnejši, ki vpliva na dolžino ivja. Nastajanje ivja je prekinila odjuga 23.decembra, na Planini nad Vrhniko pa tudi 29.decembra. Po 31.decembru se je na Spodnji Zaplani nadaljevalo obdobje ledenih dni, vsako popoldne pa se je zaradi kratkotrajnega sonca ivje v manjši meri obletelo z drevja.

Število ledenih dni, v katerih se najvišja dnevna temperatura ni povzpela nad ledišče je bilo v obdobju od 15.decembra 2007 do 5.januarja 2008 na Spodnji Zaplani dvajset. Takih dni je bilo na Katarini nad Ljubljano 18, na Vojskem nad Idrijo 12, v Postojni 11, na Blokah 10 in na Babnem polju 17 (vir: ARSO-meteo.si). Presenetljive so razlike v dnevnih temperaturah, saj je bilo denimo na osončenih Blokah kakšen dan tudi za 9°C topleje kot na zamegljeni Spodnji Zaplani. Opisano obdobje megle in ivja je dokaz, da so pozimi na Zaplani močni vplivi iz Ljubljanske kotline in je tako klima precej drugačna, kot drugod na Notranjskem.

Na vremenski postaji Zaplana je bilo že večkrat zabeleženo hitro in izrazito menjavanje zračne mase, kar pomeni da se v zelo kratkem času, včasih tudi v nekaj minutah zraku bistveno spremenijo temperaturne in vlažnostne lastnosti. V petek 9.novembra so padavine ponehale, zapihal je severni veter in ozračje se je prehodno izsušilo, saj je zračna vlažnost precej padla. Veter je bil pa razmeroma šibak in je kmalu ponehal. Na Zaplani se je zvečer pričelo močno hladiti, nastala je le nekaj deset metrov debela temperaturna inverzija, ki jo je pa severni veter spet premešal okoli 21:00 ure. Prišlo je do druge močne izsušitve ozračja, saj se je temperatura v dobri uri dvignila za 3°C, vlaga pa je padla iz 94% na 40%. Ponoči se je veter polegel, spet je nastala plitva temperaturna inverzija (na Spodnji Zaplani je bilo skoraj -4°C), ki jo je zjutraj že tretjič razpihal veter. Tokrat je zapihal zahodnik in temperatura je iz -3°C narasla na +3°C v približno desetih minutah. Bližnjo zasebno meteorološko postajo Petkovec je veter prevetril nekoliko pozneje, a je bilo to dovolj, da je temperaturna razlika med obema postajama prehodno znašala dobrih 7°C.

Veter je 9. in 10.novembra 2007 v kratkem času kar trikrat prebil plitvo temperaturno inverzijo na Spodnji Zaplani, kar se vidi predvsem po silovitih znižanjih relativne vlage.

Omenjene izsušitve ozračja so lepo vidne na zgornjem grafu. Zakaj se je to dogajalo? Dokler je bila na Zaplani pri tleh plast hladnega in vlažnega zraka (temperaturna inverzija) je bila temperatura razmeroma nizka, zračna vlaga pa visoka. Ko so močnejši sunki suhega severnega vetra naenkrat razpihali to plast zraka, se je temperatura posledično močno dvignila, zračna vlaga pa močno spustila. V opisanem primeru je zanimivo predvsem to, da se je izrazita izsušitev ozračja zgodila kar trikrat v štiriindvajsetih urah.

Za poletje 2007 so bile značilne zelo visoke, kot tudi zelo nizke temperature. Na meteorološki postaji Zaplana je bila v slabem mesecu dni najprej izmerjena najnižja julijska temperatura (4,7°C 5.julija), nato je bil vročinski val (34,1°C 20.julija), 1.avgusta pa je bila spet izmerjena ena od najnižjih avgustovskih temperatur doslej (6,6°C).

V mraziščih so bile razmere še bolj ekstremne. V mrazišču Dolinca se je ob vročinskem valu 20.julija segrelo za nekaj desetink bolj kot na meteorološki postaji Zaplana, bilo je 34,6°C, kar je druga najvišja izmerjena temperatura na tej postaji. Že 1.avgusta pa je bilo v mrazišču zjutraj -0,8°C, kar pa je druga najnižja izmerjena poletna temperatura v tem mrazišču, vsaj od kar v njem potekajo meritve. Pri tleh je bilo še hladneje, kar kažejo meritve temperatur 1.avgusta v sosednjem mrazišču Dvojček (pri tleh -1,5°C). V Dolinci se v povprečju enkrat na poletje zgodi, da temperatura pade pod ledišče. Tako se je zgodilo tudi poleti 2007. Ne gre prezreti tudi nekaj noči, ko je bilo le malo nad 0°C.

Potek temperature v mrazišču Dolinca.