V letošnjem poletju na vreme v Sloveniji pogosto vpliva višinsko jedro hladnega zraka. Vpliv jedra na vreme pri nas je odvisen od letnega časa, v poletju pa so ob tem pogoste nevihte, ki so mogoče v kateremkoli času in ne zgolj čez dan. Zaradi pogosto nepredvidljivega gibanja jedra je otežena zlasti vremenska napoved.

V soboto 26. julija so že pred poldnevom nastajali mogočni kopasti oblaki in kmalu so se pojavile prve nevihte. Iznad Tržaškega zaliva se je širil nevihtni sistem, v njegovem sprednjem delu pa je nastala nevihtna linija. V delu linije so se padavine okrepile, po posnetkih vremenskega radarja predvsem na območju Spodnje Zaplane in severnega dela Logaškega polja. Ob močnem dežju se je na vremenski postaji Zaplana sprva pojavila sodra, po krajši prekinitvi pa je nevihtno dogajanje doseglo svoj višek s padanjem toče premera do 2 cm.

 Najmočnejše padavine so zajele območje Spodnje Zaplane in severnega dela Logaškega polja.

Po klasičnih meritvah je v času celotne nevihte padlo 45,1 mm dežja, preračunano iz 47 sekundnega merilnega intervala elektronskega dežemera pa je znašala intenziteta najmočnejšega naliva 230 mm/h, kar je sicer redkost, nikakor pa ne gre za rekordno vrednost. Podobno kot se je dogajalo že v prvi polovici letošnjega poletja je tudi tokrat nevihta skoraj povsem obšla mesto Logatec, kjer tik po nevihti količina padavin ni presegla 2 mm. Aktivnost strel je bila velika in ob razelektritvah so se na vremenski postaji pojavile tehnične težave v delovanju vetromera, elektronski dežemer pa je zaradi odbijanja toče izmeril kar 5 mm manj padavin kot klasična posoda, v kateri so zaradi večje globine ostala ujeta vsa ledena zrna.

Toča je relativno pogost spremljevalec neviht tudi na Zaplani, čeravno se na tem območju zelo debela toča ne pojavlja. Zrna toče s premerom okoli 3 cm so bila zabeležena ob nevihti 30. maja 2008 in to je za sedaj največja opažena toča.

Viri podatkov:

– radarska slika padavin na portalu ARSO-meteo.si

– zasebna meteoroloÅ¡ka postaja Logatec

Ob umikajočem se Sredozemskem ciklonu je pričel nad Slovenijo s severovzhodnimi vetrovi dotekati hladnejši zrak. Pred in med prehodom hladne fronte na območju Zaplane ni bilo veliko padavin, zrak je bil izrazito suh in nočnega ohlajanja ni zavrla megla. Na samodejni vremenski postaji na Spodnji Zaplani se je do jutra ohladilo na 0,2 °C, klasični minimalni termometer pa se je ustavil pri najnižji vrednosti 0,0 °C. Pri tleh je bila izmerjena temperatura -2,5 °C in okoliške travnike je pokrivala slana. Na vremenski postaji Petkovec je bila najnižja jutranja temperatura -0,4 °C, Logatec -1,0 °C in Verd pri Vrhniki 1,3 °C. V višjih legah je bilo topleje, vremenska postaja Medvedje Brdo je beležila 4,5 °C in Šentjošt nad Horjulom 5,9 °C.

Slana na travniku.

Na vremenski postaji Zaplana potekajo meritve minimalne temperature s klasičnim termometrom bistveno daljše obdobje kot s samodejno postajo. Na podlagi tega termometra tokratna pozna slana s temperaturo 0,0 °C ni nekaj izjemnega. 6. maja 2011 je bilo izmerjeno -0,1 °C, med 9. in 13. majem 2005 pa -0,6 °C.

Zamrznjeno jagodičevje.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

Katastrofalen žled v zimi 1996/97 je na drevju vztrajal skoraj mesec dni, škoda v gozdovih in na infrastrukturi je bila ogromna in električne energije na Zaplani ni bilo vsaj teden dni. Kljub temu je žledna apokalipsa v preteklih dneh po skoraj vseh kriterijih presegla omenjeno ujmo pred 17 leti. Žled je bil debelejši in je prizadel širše območje Slovenije.

Plast hladnega zraka nad območjem Logatca je bila sprva zadostna za padavine v obliki snega in do žledenja je prišlo dan kasneje kot na Pivškem in Postojnskem. Po obilnem sneženju 30. januarja je snežna odeja na Zaplani presegla višino 50 cm, na to snežno podlago pa je v noči na 31. januar, ko je sneg prešel v dež, pričel nastajati še žled. 1. februarja popoldne in zvečer so na Zaplani vladale prave katastrofalne razmere, saj se je zmernemu dežju pridružil tudi veter in drevje se je pričelo množično lomiti. Naslednji dan se je med dež že mešal zmrznjen dež, ki je zaradi ohladitve v višinah zmrznil pred stikom s tlemi. Ta ni prispeval k debelitvi ledenega oklepa, vendar je že popoldne istega dne pričelo deževati in ledeni oklep je postajal vse bolj uničevalen. 3. in 4. februarja je padlo tudi nekaj snega, vendar je sneg tudi tokrat prešel v dež. Sneg je pomenil vsaj nekoliko lažjo hojo po sicer zaledeneli pokrajini. Ledeni oklep se je odebelil še 5. februarja, dan kasneje pa se je vreme umirilo. Spodnjo Zaplano je sicer ves dan pokrivala plitva megla, ki je iznad Vrhnike dotekala z vzhodnim vetrom. Drugod je omenjeni dan minil v glavnem v znamenju sončnega vremena in segrelo se je bolj kot na Zaplani, kjer je bila najvišja temperatura pri samo 1 °C. Tekom te prve in neizrazite odjuge je ledeni oklep z drevja odpadel delno, dokončno pa je zaradi otoplitve in jugozahodnega vetra odpadel naslednji dan. 6. februarja je bil izmerjen ledeni oklep debeline med 7 in 9 cm.

Ledeni oklep debeline 9 cm.

Žled je slikovit in uničevalen hkrati.

Debelejši žled je bil izmerjen na vetru izpostavljenih legah, kjer je več dežja zmrznilo neposredno v ledeni oklep, tanjši pa v zatišnih legah. Več kot 9 cm debel žled je morda nastal le na vrhovih nekaterih smrek. Na 110 kV daljnovodu Kleče-Logatec, ki poteka pod Zaplano, so zaradi ledu neuradno izmerili 13 kg dodatne teže na dolžinski meter vodnika. Ob tolikšni teži ledenih oblog ni čudno, da je prišlo do pravega opustošenja energetske infrastrukture. Na Zaplani je bilo v celoti uničeno 20 kV omrežje, na 110 kV daljnovodih do Logatca se je porušilo vsaj 20 stebrov, na 220 kV daljnovodu Kleče-Divača pa je bil na Zaplani porušen vsaj en steber, še več drugih stebrov pa je bilo poškodovanih (daljnovod ponovno pod napetostjo 10. junija). V smeri sosednjega Petkovca je bilo v primerjavi z Zaplano opazno več smrek s celim vrhačem, manj poškodb na drevju pa je bilo tudi v smeri Jezerca, zgolj 50 m nižje od vremenske postaje Zaplana, ki sicer stoji blizu žledu najbolj izpostavljenem grebenu ob vzpetini Strmica (625 m). Po geografskih učinkih žleda, ti so bili manjši zahodno od Zaplane in tudi na Zgornji Zaplani je moč sklepati, da je najintenzivnejše žledenje sovpadlo s klinom vlažnega in meglenega zraka, ki na Spodnjo Zaplano v določenem višinskem pasu običajno doteka iznad Vrhnike, proti severu pa ga omejuje greben Zgornje Zaplane. Pravi žledolom se je zgodil med srednjedebelni bukovi gozdovi, saj se mlajši osebki te drevesne vrste pod težo ledu še lahko upognejo, starejša drevesa pa žled sicer poškoduje, vendar večinoma ne uniči. V nasprotju s smreko se je vrhač ohranil predvsem pri jelki. Gozd je bil posebno močno poškodovan v ozkih dolinah manjših potokov pri Ostrem Vrhu (556 m), sicer pa so posledice žledu na Zaplani na splošno nekoliko blažje zaradi večje pestrosti drevesnih in grmovnih vrst, predvsem smreke in leske.

Porušen steber 220 kV daljnovoda Kleče-Divača.

Uničeno 20 kV omrežje.

Žled je zajel celotno regijo in s tem so bile posledice še toliko težje obvladljive. Posledice žledu navadno najbolj prizadenejo obljudena območja, večinoma so to mestna središča. Ko je na drevju in električnih vodnikih žled je do izpada električne energije in nato do prehoda iz modernega načina življenja v srednji vek le še korak. Ob tokratnem žledu približno teden dni ni bilo elektrike, ceste so bile dolgo neprevozne, trgovine so bile izpraznjene ali celo zaprte in nekaj časa so bile prekinjene vse telekomunikacije. Večji žledolomi na Zaplani so bili v letih 1984, 1985, 1996 in 1997, manjša žledoloma pa sta bila na Zaplani zabeležena še v letih 2004 in 2008. Šibkejši žled se lahko na Zaplani pojavi tudi večkrat tekom ene zime, na podlagi gornjih podatkov pa se žled očitno rad pojavi tudi v dveh zimah zaporedoma.

Vetromer na vremenski postaji Zaplana, ki je ob žledu prav tako utrpela poškodbe.

Ledena ujma v februarju 2014 še enkrat potrjuje Zaplano kot območje z velikim potencialom za nastanek debelega žledu. Nahaja se seveda v t.i. žlednem pasu, ki se razteza v jugozahodnem delu Slovenije v smeri severozahod-jugovzhod, pri čemer je potrebno omeniti še poseben položaj Zaplane v hladnejšem, severovzhodnem delu žlednega pasu na stiku z Ljubljansko kotlino. To pomeni, da na Zaplani lahko žledi ob močnejših otoplitvah, ko na številnih drugih žlednih območjih (Pivka) zgolj dežuje. In obratno, ko žledi v toplejših delih žlednega pasu na Zaplani rado sneži, se meša sneg z zmrznjenim dežjem ali le občasno žledi. To je prišlo do izraza tudi ob tokratni ujmi, ko se je žledenje v Pivki pojavilo dan prej kot na Zaplani. Razlika pa se pojavi ob koncu žledenja, saj se lahko žled na Zaplani ohrani bistveno dlje časa kot v toplejših območjih žlednega pasu. Daljše vztrajanje ledenega oklepa pomeni večjo verjetnost da pride v nadaljevanju do novega žledenja, snegoloma ali vetroloma. To se je zgodilo ob žledu 1997 in deloma tudi v minulih dneh, saj je marsikje po Sloveniji do delne odjuge prišlo že pred 5. februarjem, na Zaplani pa je temperatura zraka ob plitvi megli in vetru komaj presegla 0 °C šele dan kasneje. Ob nekoliko močnejši odjugi bi na Zaplani še naprej žledilo, v toplejših delih žlednega pasu, predvsem na zahodni strani Dinarske pregrade v okolici Postojne, pa bi se temperatura dvignila nad ničlo. Primer tega je bilo žledenje na Zaplani in v Logatcu 5. januarja 2008. Debelina ledenih oblog je znašala vsaj 2 cm, omeniti pa velja takratne vremenske razmere, saj je na Zaplani žledilo ob vzhodnem vetru in temperaturi -1 °C, istočasno je v Postojni pri temperaturi 6 °C pihal zmeren jugo.

Dodatne informacije:

– posnetek žledu na Zaplani

– fotogalerija

– meteoroloÅ¡ke razmere ob žledenju 2014

– ARSO meteoroloÅ¡ko poročilo o dogodku

– revija slovenskega elektrogospodarstva NaÅ¡ stik, april 2014

– glasilo skupine Elektra Ljubljana

– posledice žledu na elektroenergetski infrastrukturi

– ocene tveganja zaradi žleda

Podobno kot ponekod po svetu se tudi v Evropi uveljavlja poimenovanje posameznih ciklonov zmernih geografskih širin, ki po številnih a predvidljivih poteh potujejo prek Evrope. Na Zaplani bi lahko poimenovali tudi močne jesenske in zimske anticiklone, saj lahko tudi ti prinašajo lokalno pestre vremenske razmere in znatno vplivajo na potek kurilne sezone.

Ob močnih anticiklonih, še posebej, če jih pri tleh spremlja vlažen zrak, Zaplana po vremenskih razmerah zelo izstopa od bližnje okolice. Bistvena je prehodna lega Zaplane med Ljubljanskim barjem in višjim zaledjem Logatca. Barje je jeseni in pozimi pogosto več 100 m debel rezervoar hladnega in meglenega zraka, iz katerega na Zaplano z vzhodnim vetrom doteka hladnejši in bolj vlažen zrak. Oblačni pokrov lahko sega nad ali pod območjem Zaplane. V prvem primeru je dnevna temperatura zaradi megle nizka, vendar je temperatura kljub sončnemu vremenu nizka tudi v drugem primeru, saj je lahko ob tem še vedno prisoten hladen veter iznad oblačnega pokrova. Ta do Zaplane sicer ne sega, se pa nahaja tik pod njo.

Podobno kot v novembru 2011 so bile tudi ob zadnjem anticiklonu vremenske razmere zelo ugodne za nizko povprečno dnevno temperaturo zraka in nastanek ivja. Meja meglenega pokrova je bila občasno nekoliko nižja, tako da so bile noči na Zaplani pogosto jasne in zato še bolj mrzle, dopoldne pa se je ponovno razširila megla in zavrla dnevno ogrevanje. 17. decembra se je megleni pokrov nahajal najnižje, temperatura na Zaplani pa kljub sončnemu vremenu ni presegla ledišča ravno zaradi vetra.

Ob nizkem stanju meglenega pokrova je bila na Zaplani noč na 18. december mrzla, zaradi jasnega neba se je ohladilo kar do -9,5 °C. V višjih legah je že prevladoval zahodni veter. Na vremenski postaji Medvedje Brdo (788 m) je bilo ponoči za okoli 13 °C topleje kot na Zaplani, temperaturna razlika pa se je še povečala do zgodnjih popoldanskih ur, ko se je z dvigovanjem meglenega pokrova temperatura na Zaplani celo spuščala. Okoli 13. ure je znašala temperaturna razlika med vremenskima postajama Spodnja Zaplana in Medvedje Brdo (222 m višinske razlike, medsebojna oddaljenost 7,5 km) rekordnih 15,5 °C. V času najvišje temperature na Medvedjem Brdu, 9,5 °C, je bilo na Spodnji Zaplani kar -6,0 °C. Do rekordne razlike je prišlo ob spletu več okoliščin, zračna masa na višini Medvedjega Brda je bila namreč tega dne skoraj najtoplejša v celotnem obdobju, pihal pa je tudi zahodni veter, ki je preprečeval kakršenkoli vpliv hladnejšega zraka iz smeri Ljubljanske kotline in Zaplane. Megleni pokrov se je 14. decembra dvignil dovolj visoko, da se je prehodno ohladilo tudi na Medvedjem Brdu, na Zaplani pa je bila zaradi posledično debelejše megle temperatura najbolj stabilna tekom opisanega obdobja.

Potek temperature zraka na vremenski postaji Spodnja Zaplana in Medvedje Brdo.

Vladale so velike razlike v temperaturi zraka in razporeditvi megle. Medtem ko na Spodnji Zaplani temperatura šestkrat zapored tudi čez dan ni presegla ledišča, pa je temperatura npr. na Medvedjem Brdu pogosto ostala nad ničlo tudi ponoči. Tako si bomo v dolinah zadnji anticiklon zapomnili po mrazu, obratno pa jim bo nekaj kilometrov stran ali le nekaj 100 m višje isti anticiklon ostal v spominu po za ta čas zelo toplemu vremenu.

Ob temperaturni inverziji je bilo Medvedje Brdo bistveno toplejše od zamegljenih dolin.

Viri podatkov:

– vremenska postaja Medvedje Brdo

V poletju 2011 je bilo na vremenski postaji Zaplana izmerjeno 35 °C. Zdelo se je, da tako visoka vrednost temperature zraka ne bo presežena kaj kmalu, toda že v vročem avgustu 2012 je bilo še za stopinjo bolj vroče. Zabeleženo je bilo največ dni s temperaturo nad 30 °C doslej in suša se je stopnjevala do skoraj katastrofalnih razsežnosti. Večina takih ali drugačnih vročinskih rekordov je bila presežena tudi tekom minulega vročinskega vala.

Že ob koncu julija je temperatura v štirih zaporednih dneh dosegala vrednosti med 34 in 35 °C, vročinski val v obdobju med 2. in 8. avgustom pa je bil na vremenski postaji Zaplana daleč najbolj ekstremen od pričetka meritev leta 2002, česa podobnega pa glede na meteorološke postaje s precej daljšim nizom meritev ni bilo zabeleženo vsaj od druge polovice 19. stoletja dalje. V teden dni trajajočem vročinskem valu se je temperatura prav vsak dan povzpela nad 30 °C, zabeleženo je bilo 5 dni s temperaturo vsaj 35 °C, v štirih dneh pa se je ogrelo celo nad 36 °C. 8. avgusta se je ponekod po nižinah ogrelo nad 40 °C, na Zaplani pa je bilo izmerjenih rekordnih 38,5 °C. Gre za izmerke samodejne vremenske postaje, po živosrebrnem termometru se je namreč ogrelo vse do 38,7 °C.

Izmerjena najvišja temperatura zraka je precej pogojena z mikrolokacijo vremenske postaje na Zaplani. Pri meteorološki hišici je jugozahodni veter zaradi različnih ovir šibkejši, ob suši pa zaradi presušenih plitvih tal in okoliškega grmovja nastajajo žepi vročega zraka. Po terenskih meritvah v okolici vremenske postaje je lahko na tej mikrolokaciji temperatura ob jugozahodniku za okoli 1 °C višja kot v odprti in prevetreni okolici. V večjem delu Zaplane je zakraselost površja velika, prst je plitva in znaki suše se pokažejo že po vsakem krajšem sušnem obdobju. Sredi vročinskega vala so bila tla pod meteorološko hišico povsem požgana, prav tako okoliška vegetacija, to pa vpliva na močnejše segrevanje tal in posredno zraka nad njimi.

Tla v okolici meteorološke postaje.

Na dan rekordno visoke temperature je bilo v povsem odprtem mrazišču Dolinca 150 m stran od vremenske postaje Zaplana 37,1 °C. V mrazišču je debelina prsti mnogo večja in suša je bila precej manj opazna kot na meteorološki postaji nad mraziščem. 37,4 °C je bilo izmerjeno na sosednji vremenski postaji Petkovec, v Logatcu pa 37,7 °C. Ponovno se je pokazalo, da pri doseganju najvišjih temperatur nadmorska višina ni vedno odločilni dejavnik. Na vrhu Ulovke je bilo izmerjeno 35,3 °C, bilo je podobno vroče kot na primer na 135 m nižji uradni meteorološki postaji Topol v Polhograjskem hribovju in 152 m višji Lisci v Posavskem hribovju. Od merilnih mest na Zaplani je bilo najmanj vroče v zaprtem mrazišču Globoka dolina, kjer je bilo 28,5 °C.

Potek temperature zraka na merilnih mestih na Zaplani; v noči na 8. avgust se temperatura na Ulovki ni spustila pod 23,1 °C, precej hladneje pa je bilo v mraziščih.

4. avgusta je bil na vremenski postaji Zaplana zabeležen najbolj vroč večer doslej, v katerem se je temperatura pod 30 °C spustila šele tik pred 20. uro. Le najtoplejše dopoldne ni bilo zabeleženo v avgustu, temveč že v julijskem vročinskem valu. 29. julija se je temperatura že ob 10. uri in pol povzpela čez 30 °C. V najbolj vročem dnevu, 8. avgusta, je bila na samodejni vremenski postaji izmerjena rekordno nizka 12 % relativna vlažnost zraka, poleg tega je bila v kar šestih dneh nižja od 20 %.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

– ARSO poročilo o rekordnih vrednostih temperature zraka

V ponedeljek, 29. julija, je bilo vremensko dogajanje precej pestro. Po rekordno topli noči z najnižjo temperaturo zraka 21,7 °C je sledil zelo vroč dan s temperaturo zraka blizu 35 °C, popoldne pa je na vreme že vplivala hladna fronta. Ob njenem prehodu je nastalo nekaj nevihtnih linij, pred njimi pa se je pojavil močan veter zahodnih smeri. Na moč vetra lahko le sklepamo na podlagi manj kakovostnih meritev vetra na vremenskih postajah v okolici Logatca.

Podobno kot na vseh zasebnih vremenskih postajah potekajo meritve vetra na vremenski postaji Zaplana v časovnih intervalih daljših od 10 sekund. Ob sunkovitem vetru so torej največje hitrosti vetra pogosto izgubljene. Večina postaj je postavljena tudi na lokacijah, ki za meritve hitrosti vetra niso najbolj primerne. To je še zlasti očitno pri vremenski postaji Zaplana, kjer okoliška vegetacija zmanjšuje vetrovnost. Na Zaplani je bila največja hitrost vetra 59 km/h izmerjena 23. novembra 2005, močan jugozahodni veter se je pojavil 16. novembra 2002, 30. novembra 2009 močan južni veter, 29. junija 2005 pa močan nevihtni piš.

29. julija letos je bila na vremenski postaji Zaplana izmerjena hitrost vetra samo 33 km/h, pa še to ob nevihti ponoči. V času najmočnejšega vetra ob popoldanski nevihti so bile izmerjene hitrosti vetra še nižje. Močnejši sunek vetra pa je ujela vremenska postaja Petkovec (54 km/h) ter ena od dveh logaških vremenskih postaj (74 km/h). Dogodek je bil zabeležen tudi kot prašni vihar, saj je veter dvigoval večje količine presušene prsti.

Veter je nagnil in polomil zlasti smreke.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

Slovenijo je iz severovzhoda preplavil mrzel polarni zrak. Ta je ob stiku s toplejšim Sredozemskim morjem povzročil nastanek ciklona, ki je prinesel sneženje večjemu delu države. Bolj kot sneg je presenetil izjemen mraz, najhladnejši zrak je dotekal v prizemni plasti ozračja do približno 2 km visoko.

V soboto, 23. marca, je bila snežna odeja na meteorološki postaji Zaplana debela še 25 cm. Razlike v snežni odeji so bile tipično spomladanske, saj so si kopna območja in območja s še vedno debelo snežno odejo izmenjevala na kratke razdalje. V nedeljo je občasno snežilo, sneženje pa je bilo nekoliko močnejše zlasti v ponedeljek čez dan. Ponedeljek je bil za zadnjo dekado marca izjemno mrzel dan, saj je bilo ob 9. uri zjutraj -6,3 °C, nato pa se je ob zmernem sneženju ogrelo samo do -5,6 °C! Do večera se je snežna odeja že odebelila na pol metra, nenavadno za ta del leta pa je, da je do vključno ponedeljka padlo 30 cm pršiča. V torek je bila v mrazišču Globoka dolina snežna odeja debela 131 cm.

Vremenske razmere, kakršne še sredi zime niso prav pogoste.

Dogodek bo ostal zabeležen predvsem po nizki dnevni temperaturi zraka in suhem snegu, ki se navadno pojavlja izključno v času globoke zime. Do vključno srede, 27. marca, so bili na Zaplani zabeleženi štirje zaporedni dnevi ko temperatura tudi čez dan ni presegla ledišča. Skupna višina snežne odeje za ta čas ni izjemna, ob koncu marca in celo v začetku aprila je bila zabeležena tudi že debelejša snežna odeja. Pred sneženjem sta kopnine pokrivala črni teloh in spomladanski žafran, tokratni vremenski dogodek pa dokazuje, da ne gre za nikakršna znanilca pomladi. Črni teloh pokuka na plan, ko ni snežne odeje, kar pa se lahko zgodi že v decembru.

Favna in flora na prisilnem počitku.

Zimska sezona 2012/2013 je bogata s snežnimi padavinami in izrazitih odjug je malo. Vse to je razlog, da se je večji del snežnih padavin postopoma nabiral v vse debelejšo snežno odejo. Tako je bilo do 24. februarja, ko je bila na vremenski postaji Zaplana izmerjena najvišja snežna odeja po januarju 1987. 50 cm debela odeja zbitega snega, ki je 21. februarja pokrivala Zaplano, je bila dobra osnova za debelo snežno odejo ob morebitnih novih snežnih padavinah. Z več dnevnim sneženjem se je nato ta možnost tudi udejanila.

Prvo obilnejše sneženje je bilo v noči na petek, 22. februarja. Sneženje je zaznamoval močan vzhodni veter, zaradi katerega so nastajali zameti na neobičajnih lokacijah, suh in rahel sneg pa je pobelil še tako skrita mesta. Meritve padavin na vremenski postaji Zaplana zaradi vetra niso bile reprezentativne in potrebna je bila interpolacija podatkov o padavinah z bližnje vremenske postaje Petkovec. Naslednjega dne zvečer je sledil višek padavin in v poznih večernih urah je snežna odeja že presegla debelino enega metra. Naslednje jutro je merila 116 cm, maksimum 119 cm pa je bil dosežen sredi dneva. Na vremenski postaji Petkovec in na Miznem Dolu na Zgornji Zaplani je bilo snega tudi okoli 120 cm, manj pa ga je bilo v Logatcu in sicer 87 cm. Na vrhu Ulovke je bilo izmerjeno 140 cm snega, snežna odeja debeline kar 161 cm pa je bila izmerjena v mrazišču Globoka dolina pri Jezercu. Od uradnih meteoroloških postaj so Rovte beležile 88 cm, Logatec 90 cm, Vrhnika 75 cm, Šentjošt nad Horjulom 97 cm in Hotedršica 110 cm snega. Nekatere vremenske postaje (na primer postaja v Rovtah) so se tekom svojega dolgoletnega delovanja večkrat selile in tudi sicer se lahko nahajajo na območju s težkimi pogoji za kakovostne meritve snežne odeje.

Glavna prometna žila v naselju Ograje na Zaplani.

Snežna odeja 24. februarja je bila na vremenski postaji Zaplana najdebelejša od pričetka meritev. Presežena sta bila obilno zasnežena februarja 2004 in 1999. Leta 2004 je bila debela snežna odeja rezultat enotedenskega, leta 1999 pa zgolj dvodnevnega sneženja. Debelejša snežna odeja kot letos je bila nazadnje januarja 1987, ko je bila na meteorološki postaji Rovte s 135 cm zabeležena celo najvišja snežna odeja po letu 1961. Sredina 80. let je bila zelo snežena, saj je snežna odeja na Rovtah v kar štirih zaporednih zimah presegla en meter,  v minulem stoletju pa je bilo največ snega v znanem letu 1952 in sicer 183 cm.

Na deponijah odpadnega snega je počasi zmanjkovalo prostora.

Debela snežna odeja v teh dneh verjetno predstavlja snežni maksimum aktualne zimske sezone. Izjema so mrazišča, v katerih se snežna odeja postopno debeli kljub vmesnim odjugam, pri čemer se snežni maksimum pogosto pojavi v marcu ali celo v aprilu. Taljenje snežne odeje je lahko v mraziščih precej počasnejše kot v okolici in tako pade nov sneg na obstoječo debelo snežno podlago. Glede na snežne razmere in potek vremena v Rovtah in Logatcu je po letu 1961 v zgoraj omenjenem mrazišču Globoka dolina snežna odeja trikrat presegla višino dveh metrov. Ocenjena skupna višina snežne odeje za april 1970 znaša 260 cm, za marec 1984 in april 1996 pa 220 cm.

Ogromne količine snega v mrazišču Globoka dolina.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– opis meteoroloÅ¡ke postaje Rovte, mesečna publikacija ARSO NaÅ¡e okolje

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

Že tretje večje sneženje v februarju na Zaplani ni bilo tako obilno kot ponekod na zahodu države, a zaradi plasti starega snega je postala snežna odeja že precej debela. Kljub pogostim sneženjem v letošnji zimi, obeta se nadpovprečna količina novozapadlega snega, pa se zaradi vmesnih obdobij suhega in ne preveč mrzlega vremena vsaj do zdaj nismo približali rekordni višini skupnega snega.

V ponedeljek, 11. februarja, je rahlo snežilo že v jutranjem času in predvsem bolj zgodaj od pričakovanj. Sneženje se je okrepilo v poznih popoldanskih urah, najobilnejše padavine pa so bile v zgodnjih jutranjih urah pustnega torka. Pred sneženjem je bila snežna odeja na območju vremenske postaje Zaplana debela okoli 44 cm, naslednje jutro pa je v višino merila 81 cm. V obliki snega je padlo približno 32 mm padavin, kar je bilo skoraj enkrat manj kot ponekod na zahodu države. Po prehodni prekinitvi padavin je zopet snežilo naslednji dan, a zaradi posedanja snežna odeja ni več dosegla višine iz prejšnjega dne.

Na pustni torek je imel pust vsaj kaj za preganjati.

Podobno debela snežna odeja je bila na vremenski postaji Petkovec, skoraj 20 cm manj snega pa je bilo v Logatcu. Zaradi suhega snega, ki je padal ob vetru, se je snežna odeja najbolj odebelila v zatišnih mraziščih. V Globoki dolini pri Jezercu je bila v začetku februarja snežna odeja za 15 cm debelejša kot na vremenski postaji Zaplana, do 14. februarja pa je ta razlika narasla za kar 20 cm in skupaj je bilo snega že 114 cm.

Vremenske razmere so zahtevale veliko angažiranost pri opravljanju meteoroloških meritev; posodo za meritve padavin je bilo potrebno sredi noči na torek potrebno očistiti kar dvakrat.

V zadnjih nekaj zimah je bila snežna odeja na Zaplani najdebelejša ob koncu februarja in v začetku marca 2004. Takrat je bilo izmerjeno 85 cm snega, toda meritve so potekale na drugi, bistveno bolj vetrovni lokaciji, kjer je snežna odeja zlasti v zimah z dolgotrajno snežno odejo, pogostimi sneženji in vmesnimi odjugami tanjša kot v bolj zatišni okolici.

Vir podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

Ob razširitvi hladnega zraka v višinah nad območje Sredozemlja je nad Genovskim zalivom nastal globok ciklon. Dežju in visoki temperaturi zraka ob toplem jugozahodniku je sledilo sneženje, ki je bilo na območju Zaplane precej bolj izrazito od pričakovanj. Moker in težek sneg je povzročal bistveno več preglavic kot suh sneg ob 6-dnevnem sneženju v sredini januarja.

Več padavin od pričakovanj je padlo že v prvem delu vremenskega poslabšanja v noči na soboto, 2. februarja. Temperatura je znašala okoli 6 °C in padlo je preko 10 mm dežja, vendar se je okoli 20 cm debela snežna odeja ohranila vse do pričetka sneženja okoli tretje ure popoldne. Po obratu v sneg je v snežni obliki padlo še dobrih 30 mm padavin. Novega snega je bilo blizu 30 cm, saj se je s prvotnih 20 cm snežna odeja odebelila na 45 cm, pri čemer seveda ne gre prezreti sprotnega posedanja snežne odeje.

Najbolj kritične razmere so bile v noči na nedeljo, do jutra se je sneg že vsaj deloma obletel z drevja.

Snega je bilo več kot v bližnji okolici, kjer je bilo pretoplo za snežne padavine, ali pa je bilo manj padavin zaradi fenskega severnega vetra. Ponekod je med predhodno odjugo pobralo ves sneg in novi sneg ni padal na staro snežno podlago kot je bilo to na primeru Zaplane. V nedeljo, 3. februarja zjutraj je bilo na Spodnji Zaplani (566 m.n.v.) izmerjeno 44 cm snega, kar je bilo še enkrat toliko kot v Logatcu. Znatna razlika v višini snežne odeje iz meseca januarja se je med obema vremenskima postajama še povečala. Na uradni meteorološki postaji Katarina nad Ljubljano (660 m) v Polhograjskem hribovju je bilo zaradi bolj izpostavljene prisojne lokacije meritev izmerjeno samo 9 cm snega, v Šentjoštu nad Horjulom (642 m) pa 30 cm.

Drevje se je lahko samo priklonilo težkemu mokremu snegu.

Moker sneg je povzročil tudi nekaj preglavic.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj Gornji Logatec in Å entjoÅ¡t nad Horjulom

– vremenski portal ARSO-meteo.si