Slovenijo je iz severovzhoda preplavil mrzel polarni zrak. Ta je ob stiku s toplejšim Sredozemskim morjem povzročil nastanek ciklona, ki je prinesel sneženje večjemu delu države. Bolj kot sneg je presenetil izjemen mraz, najhladnejši zrak je dotekal v prizemni plasti ozračja do približno 2 km visoko.

V soboto, 23. marca, je bila snežna odeja na meteorološki postaji Zaplana debela še 25 cm. Razlike v snežni odeji so bile tipično spomladanske, saj so si kopna območja in območja s še vedno debelo snežno odejo izmenjevala na kratke razdalje. V nedeljo je občasno snežilo, sneženje pa je bilo nekoliko močnejše zlasti v ponedeljek čez dan. Ponedeljek je bil za zadnjo dekado marca izjemno mrzel dan, saj je bilo ob 9. uri zjutraj -6,3 °C, nato pa se je ob zmernem sneženju ogrelo samo do -5,6 °C! Do večera se je snežna odeja že odebelila na pol metra, nenavadno za ta del leta pa je, da je do vključno ponedeljka padlo 30 cm pršiča. V torek je bila v mrazišču Globoka dolina snežna odeja debela 131 cm.

Vremenske razmere, kakršne še sredi zime niso prav pogoste.

Dogodek bo ostal zabeležen predvsem po nizki dnevni temperaturi zraka in suhem snegu, ki se navadno pojavlja izključno v času globoke zime. Do vključno srede, 27. marca, so bili na Zaplani zabeleženi štirje zaporedni dnevi ko temperatura tudi čez dan ni presegla ledišča. Skupna višina snežne odeje za ta čas ni izjemna, ob koncu marca in celo v začetku aprila je bila zabeležena tudi že debelejša snežna odeja. Pred sneženjem sta kopnine pokrivala črni teloh in spomladanski žafran, tokratni vremenski dogodek pa dokazuje, da ne gre za nikakršna znanilca pomladi. Črni teloh pokuka na plan, ko ni snežne odeje, kar pa se lahko zgodi že v decembru.

Favna in flora na prisilnem počitku.