22.julija 1999 zjutraj je ob prehodu hladne fronte nad okolico Logatca nastala močna nevihta s točo. Na Zaplani je predvsem močno deževalo in grmelo, precej hujše pa se je godilo samemu mestu Logatec, kjer je padlo toliko toče, da so jo morali plužiti. Tam je močan veter polomil tudi precej drevja. Nevihta je nastala nad Rovtarskim hribovjem in se iz smeri severozahoda pomikala proti Logatcu, nad samim Logaškim poljem pa se je nevihta okrepila. Višje v atmosferi so pihali severozahodni vetrovi, medtem ko je bil pri tleh dotok vlažnega zraka iz jugovzhoda.

Na uradni padavinski postaji v Logatcu je v 45. minutah padlo kar 84mm dežja! Poročilo o neurju.

V štirih dneh se je na Zaplani snežna odeja odebelila na približno meter. 13.februarja popoldne, torej po več kot dveh dneh sesedanja snežne odeje, je bilo pri sedanji meteorološki postaji Zaplana izmerjeno okoli 85cm snega. Na nekaterih okoliških meteoroloških postajah se je v omenjenih dveh dneh snežna odeja posedla za 15cm, kar pomeni, da je bilo 11.februarja zjutraj na Spodnji Zaplani približno 100cm snega. Uradno izmerjene višine snega v okolici so bile tik po sneženju naslednje: Logatec 57cm, Vrhnika 65cm, Rovte 104cm, Hotedršica 71cm, Črni Vrh nad Idrijo 110cm, Postojna 30cm, Cerknica 44cm, Pokojišče 68cm in Šentjošt nad Horjulom 90cm (ARSO-meteo.si). Eden od vzrokov za tolikšno razliko v višini snega med Zaplano in Logatcem je sneženje 9.februarja. Čeprav je tega dne v Logatcu padlo precej več padavin kot na Rovtah, pa je padlo bistveno manj snega, celo manj kot na Vrhniki. Predvidoma so bili vzrok južni vetrovi in hladen zrak, ki je takrat vztrajal v Ljubljanski kotlini. Na južnem Notranjskem ob takih situacijah piha zmeren jugozahodni veter, ki lahko seže vse do Logatca, medtem ko na Zaplani piha prizemni vzhodni veter, kjer je zaradi tega tudi hladneje. 9.februarja popoldne je na Zaplani ob sneženju pihal prizemni vzhodni veter, medtem ko je bilo že v Logatcu topleje zaradi jugozahodnika in kjer je zato prehodno tudi deževalo oz. se sneg ni prijemal tal. V podobnih situacijah v novejšem času je hladen zrak Logatec dosegel šele nekaj ur kasneje kot Zaplano in predvidoma se je to zgodilo ravno ob sneženju februarja 1999.

Fotografija je nastala nekaj dni po sneženju, ko se je snežna odeja že precej posedla.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Za veliko noč 13.aprila 1998 je na Zaplani zjutraj pričelo močno snežiti. Glede na okoliške meteorološke postaje je padlo nekaj cm snega.

Snežilo je že 27.oktobra in sicer zanemarljiva snežna odeja se je obdržala. Po malem je snežilo tudi v nekaj naslednjih dneh. Temperature so se vseskozi gibale od  –6 do 1°C. Občasno je pihal močan severovzhodnik, ki je sneg nosil po zraku.

Žled se je prvič pojavil 22. in 23. decembra 1996. Glede na podatke z okoliških meteoroloških postaj je na Zaplani padlo med 40 in 50 mm dežja, ki je pri temperaturi pod lediščem zmrzoval ob stiku s podlago. Snežiti je pričelo 24. decembra, pred tem pa snežne odeje še ni bilo. V tednu, ki je sledil, se je temperatura ponoči spuščala do okoli -15 °C, čez dan pa se je pogosto ogrelo le do -10 °C. Močno je snežilo v prvih januarskih dneh, ko se je snežna odeja odebelila na okoli pol metra. Pri temperaturi -11 °C je padal tudi zmrznjen dež. 3. januarja se je spet pojavil žled, saj je ob 30 mm novih padavin in temperaturi pod lediščem na Zaplani padlo le nekaj cm novega snega. Tega dne je padlo na logaškem še posebej veliko dežja v primerjavi z bližnjo okolico. Dan kasneje je padla večina padavin (20 mm) že v obliki snega. Po novem sneženju so bile razmere 10. januarja že zelo zaostrene, saj je žled vztrajal zelo dolgo časa, pihal je okrepljen vzhodni veter,  snega je bilo že do 70 cm, ob skoraj stalno prisotni pobočni megli v prvih dneh januarja pa je nastajalo tudi ivje. Na Zaplani je poškodovalo 220 kV daljnovod Kleče-Divača, nizkonapetostno električno in telefonsko omrežje. Spodnje fotografije so bile posnete v času decembrskega žleda in ne kažejo januarskih razmer, ki so se še zaostrile z novim žledom in snegom. Do večje otoplitve je prišlo šele po 20. januarju.

Žled decembra 1996.

Na razdalji 200 m so vidni v led okovani električni vodniki daljnovoda Kleče-Divača.

Debel žled na vetru izpostavljeni smreki za hišo.

Žled je povzročil največ škode med listavci.

Zaradi 6-dnevne prekinitve z elektriko moderni ogrevalni sistemi niso delovali, kurjenje na drva pa se je v tistem času opuščalo tudi na podeželju in tako je bil v tistih prazničnih dneh zlasti vikendaški del naselja Zaplana precej izpraznjen. Žled je eden od najbolj neprijetnih vremenskih dogodkov, saj toliko težav, kot jih lahko povzročijo debele in dolgotrajne ledene obloge, jih ne more še tako visok sneg. Po drugi strani pa gre posebno ob sončnem vremenu za pravljično okrašeno ledeno pokrajino. Fotografiji avtorja Tadeja Tume prikazujeta žled na območju bližnjega Zavratca.

Debelina ledenih oblog se spreminja na majhne razdalje in je odvisna od več dejavnikov, najbolj pa od intenzitete padavin in povprečne hitrosti vetra. Z večjo intenziteto dežja in povprečno hitrostjo vetra več dežja zmrzne neposredno v ledeni oklep. Iz napisanega sledi, da so zaradi izpostavljenosti najbolj ogroženi daljnovodi. Na Zaplani se je ob žledu januarja 1997 prelomil steber 220 kV daljnovoda Kleče-Divača (edini porušeni steber na omenjeni daljnovodni trasi), ki je speljan po izpostavljenih severnih pobočjih hriba Strmica (625 m). Na tej mikrolokaciji se zaradi prehajanja nizkih oblakov iz severovzhoda bolj kot kjerkoli drugod na Spodnji Zaplani pojavlja tudi ivje. Vrhovi smrek so se nagibali in lomili na severovzhodno stran, od koder na Zaplani navadno piha veter. Na vetru izpostavljenih predmetih je nastala nadpovprečna debela plast ledu (smreka za hišo na tretji fotografiji), nasprotno pa so bile v nekaterih zatišnih legah ledene obloge precej tanjše. Po ocenah se je decembra 1996 na izpostavljenih mestih nabralo 5 cm ledu, po januarskem dežju pa je bila ledena obloga še debelejša. V novembru 1985 je bil žled zaradi več padavin predvidoma debelejši, količina snežnih padavin pa je bila manjša kot ob žledni ujmi v zimi 1996/1997, ko je šlo predvsem za uničujočo kombinacijo žledoloma in snegoloma.

“Sponke” na mestu poruÅ¡enega stebra v naselju Ograje na Spodnji Zaplani.

Dodatne informacije:

Naš časopis in Logaške novice: posledice žledu

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– fotografije avtorja Tadeja Tume (spletna aplikacija Google Earth)

– dnevnik ljubiteljskega opazovalca vremena v naselju Zaplana-Ograje (obdobje 1991-2005)

– Sensitivity of Selected Freezing Rain Models to Meteorological Data (.pdf)

– The Development of a U.S. Climatology Of Extreme Ice Loads (.pdf)

– revija slovenskega elektrogospodarstva NaÅ¡ stik, februar 2009 (.pdf)

Sneg v aprilu na območju Zaplane sicer ni  nikakršna posebnost, aprila leta 1996 pa je presenetila debelina snežne odeje. Pred sneženjem je na območju Logatca, razen v višjih legah, skopnel ves starejši sneg. Močno je snežilo 1. in zlasti 2.aprila, ko je na Rovtah v enem dnevu padlo 48cm, v Logatcu pa 36cm novega snega. Sneg je bil izredno moker in težek, zato cest (razen glavne ceste)  na Zaplani sploh niso mogli splužiti. Skupna višina snega na Zaplani ni znana, verjetno  pa je presegla 70cm. 3.aprila je bilo v Logatcu izmerjeno 65, na Rovtah 79, na Vrhniki 46, v Borovnici 43, v Hotedršici 55, na Šentjoštu nad Horjulom 57, na Pokojišču nad Borovnico 73 in na Črnem Vrhu nad Idrijo 87cm snega. V Postojni v omenjenih dneh ni bilo merljive snežne odeje, na Hrušici nad Logatcem (872m) je bilo snega manj kot v Logatcu, v Podkraju (799m) pa ga je bilo samo 16cm. Na Krasu so temperature v tistih dneh dosegale 7°C, ob morju skoraj 13°C, na Ilirskobistriškem pa v času, ko je v Logatcu padlo že 30cm snega, celo 9°C ob zmernem južnem vetru. Nad nami so v višinah prevladovali jugozahodni do južni vetrovi, zaradi genovskega ciklona nad severno Italijo pa pri tleh južni do jugovzhodni vetrovi. Ob tem je na južnem Notranjskem in Primorskem vpliv toplejših južnih vetrov, medtem ko na območju Logatca pri tleh pogosto vztraja hladnejši vzhodni veter. Ob takratnem sneženju pa je bilo v osrednji Sloveniji pod okoli 1000m višine tudi nekaj severnega vetra in tako je nižje snežilo tudi s pomočjo efekta znižane meje sneženja (ZMS).

Dodatne informacije:

NaÅ¡ časopis – sneg aprila 1996

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu

Žled je nastajal 7. in 8.januarja, ko je na Zaplani glede na podatke z okoliških meteoroloških postaj padlo 40mm dežja, ki je zmrzoval ob stiku s podlago. Po nekaterih informacijah je bil žled že precej debel, ko ga je dan kasneje prekinila odjuga. Na Zaplani je bilo v omenjenih dneh z žledenjem temperatura ves čas pod lediščem, medtem ko so v višje ležečih krajih v zahodni Sloveniji temperature vsak dan krepko presegle ledišče. Zaradi previsokih temperatur žled ni nastajal na južnem Notranjskem. Na tem območju je bilo tako kot marsikje drugod tudi bistveno manj padavin kot na logaškem. Zlasti 7.januarja je padlo na logaškem območju precej več dežja kot v okolici Ljubljane.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

23.avgusta 1986 je pri hribu Javornik nad Hotedrsico nastal tornado. Od tam je vrtincast vihar potoval cez Hotedrsico, Žibrše, Spodnjo Zaplano in Ljubljansko barje do naselja Tomišelj. Tornado je nastal ob prehodu vecerne hladne fronte okoli 18:00 ure. Pas opustošenja je bil dolg kar 34km, širok pa okoli 100 metrov. Ozko in dolgo obmocje opustošenja je poleg dejstva, da so bila na ravnem zemljiscu drevesa podrta v nasprotnih smereh (celo 180-stopinjski kot med podrtima drevesoma), glavni znak, da je res šlo za tornado. Po vec ustnih izjavah je bil premikajoci vrtinec nazorno viden z bolj izpostavljenih in višje ležecih vikendov v naselju Ograje na zahodnih pobocjih Strmice (625 m). Na prizadetem obmocju ni bilo nobenih meritev vetra, kot viharni veter nad 8bf (62km/h) pa so ga meteorološki opazovalci opredelili na meteoroloških postajah Idrija, Hotedrsica, Rovte, Logatec, Šentjošt nad Horjulom, Vrhnika in na vecini postaj na Ljubljanskem barju. Hitrost vetra v samem vrtincu je bila ocenjena po dveh metodah. Po prvi metodi velja odvisnost med rotacijsko hitrostjo in hitrostjo gibanja vrtinca. Velja, da je rotacijska hitrost do šestkrat vecja od hitrosti gibanja vrtinca (velja za vrtince, kjer podrta drevesa ležijo navzkriž). Vihar je za celotno pot po izjavah ocividcev in iz znanih primerov iz literature potreboval od pol ure do ene ure, torej se je vrtinec gibal s hitrostjo med 32 in 58 km/h. Torej je veter v vrtincu dosegal hitrost od 216 do 360 km/h. Tudi po drugi metodi, ki je upoštevala, kakšna sila je potrebna, da se zlomi drevo dolocenih dimenzij, so vetrovi dosegli hitrost vsaj 216km/h.

Posledice tornada (foto: Miran Trontelj).

Posledice tornada (foto: Miran Trontelj).

Obseg škode je bil neverjetno omejen, zato pa je bila škoda ponekod izredno velika: hiše brez ostrešja, porušeni zidovi in dimniki, nekatera ostrešja je odneslo celo 200 m stran od hiš. Najvecja škoda je bila v Hotedrsici, saj je tam tornado potoval cez strnjeno naselje. Sicer je bila glede na velikost naselja najvecja škoda ugotovljena v zaselku Jelovec na Spodnji Zaplani.

Zemljevid poti tornada (vir: revija UJMA).

Fotografija, slikana z Zaplane, kaže del opustošenega obmocja. Pot tornada se vsaj na sredini fotografije ujema s pasovi mladega in svetlejšega listnatega gozda. Temnejši iglasti gozd je bil v glavnem povsem unicen.

Sredisce tornada je zgrešilo obmocje sedanje meteorološke postaje Zaplana za okoli 100 m. S klasicnim barometrom je bil zabelezen izreden padec zracnega pritiska.

Po tornadu je barometer na fotografiji kazal vrednost približno 970 hPa (kazalec levo spodaj). Barometer je še vedno v uporabi in kaže dokaj podobne vrednosti zracnega pritiska kot novi elektronski barometer.

Na obmocju meteorološke postaje je pihal orkanski jugovzhodni veter, kar gre sklepati predvsem na podlagi podrtega drevja, od kod so letele veje po zraku in v katero smer so imele mlajše smreke svoje vrhove zvite prakticno do tal. V tistem casu so bila drevesa seveda olistana, po viharju so bile hišne fasade povsem prekrite z listjem. Pred neurjem je bilo opaženih nenavadno veliko divjih živali, ki so nevarnost oz. velike baricne spremembe ocitno zaslutile nekoliko prej. Vrsta dogodkov nakazuje, da posebnih opozorilnih znakov pred neurjem ni bilo in da se je vse skupaj odvijalo zelo hitro. Tako je vihar ljudi presenetil sredi najrazlicnejših opravil.

Znano je sicer nekaj podrobnosti o vremenu za tisti dan. Predvsem ni bilo pretirano vroce. Glede na meteorološke postaje Rovte, Vrhnika in Planina pri Rakeku je bila na Zaplani najvišja dnevna temperature 25 °C, pihal je jugozahodni veter, ob 15:00 uri popoldne pa je bilo že pretežno oblacno vreme. Ozracje je bilo izrazito vlažno, kar je razvidno tudi iz podatkov radiosondažnega balona, spušcenega iz Vidma v sosednji Italiji.

Leva crta (temperatura rosisca) in desna crta (temperatura zraka) sta po celi atmosferi precej skupaj, kar pomeni da je bila relativna vlaga zelo visoka. Po celotni višini je zelo konstantno pihal jugozahodni veter (vir: univerza Wyoming).

Pogled z Zaplane proti Hotedrsici 19.avgusta 2006, ko je bilo vreme podobno kot leta 1986; jugozahodni veter je iz Sredozemlja dovajal veliko vlage, zato se proti zahodu ne vidi niti 600 m višjega Javornika nad Hotedrsico. Fotografirano je v podobnem casu, kot je nastal tornado. Zaradi dolocenega kota sonca je na zahodu sicer velika oblacna gmota slabo opazna.

Satelitska slika, posneta nekoliko pred viharjem (vir: NEODAAS).

Na sliki sta vidni dve supercelicni nevihti. Ena od celic je nato potovala proti Notranjski, nato pa se nad Hotedrsico, kjer se relief mocno zniža in razširi, ponovno okrepila. Hladna fronta je sicer potovala v smeri severozahod-jugovzhod, neurje pa v smeri proti severovzhodu v skladu z vetrovi pri tleh. Po nekaterih podatkih za tisti dan obstajajo radarske meritve padavin, vendar je zanimivo, da po radarskih posnetkih nevihtne celice niso bile ekstremno mocno razvite. Ocitno se je glavnina dogajanja zgodila v nižjih plasteh ozracja. V povprecju je padlo 25 mm dežja, je pa vprašljiva kakovost meritev na meteoroloških postajah, ki jih je tornado neposredno prizadel. Na nobeni od njih ni bila zabeležena toca.

Še dvajset let po tornadu so v naravi vidne posledice. Zahodno od Jezerca na Zaplani so vidni pasovi, kjer ni mogoce najti vecjega drevesa. Cez omenjeno obmocje je šlo jedro vrtinca in dokoncno je bilo potrebno posekati prav vsa drevesa. Danes tam rastejo predvsem mlada listnata drevesa, na obeh robovih teh pasov pa še vedno raste smrekov gozd, ostanek nekdanjih smrekovih sestojev.

Na obmocju najvecjih ucinkov viharja rastejo danes med starejšim smrekovim gozdom zgolj mladi listavci.

Na obmocju Jezerca so opazne nekdanje poseke po viharju (sredina fotografije).

Težko si je zamisliti, kakšno škodo bi vihar take vrste povzrocil v današnjem casu. Dejstvo je, da je bilo leta 1986 obmocje opustoššenja manj poseljeno, kot je danes. Posebno katastrofalne posledice bi bile, ce bi se tornado tako kot leta 1986 pojavil ravno na soboto. Pri tem še posebno dobro velja izrek, da “tam, kjer nic ni, še ujma ne vzame”!

Dodatne informacije:

Revija UJMA – meteorološke razmere in posledice neurja

Naš casopis in Logaške novice – posledice neurja in odprava skode

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloških podatkov ARSO-meteo.si

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu

– arhiv satelitskih slik NEODAAS

– revija UJMA

8. in 9.marca 1976 je Zaplano prekrila debela snežna pokrovka. Na bližnji meteorološki postaji Rovte je do 9.marca zjutraj na 31cm debelo snežno podlago padlo 30cm, do 10.marca pa še 70cm novega snega. Na Rovtah je bila to največja dnevna količina snega od leta 1961 naprej, enaka dnevna količina je bila zabeležena samo še marca 1970. 10.marca zjutraj je bilo na Vrhniki izmerjeno 80cm, na Pokojišču nad Borovnico 81cm, v Logatcu 120cm, na Rovtah 131cm, v Šentjoštu nad Horjulom 90cm, v Hotedršici 134cm, v Črnem Vrhu nad Idrijo 120cm, na Hrušici pri Colu 130cm in na Ravbarkomandi pri Postojni 150cm snega. Na filmskem posnetku iz Zaplane je razvidno, da je bilo pod žlebovi hiše, kjer se nabere nekoliko več snega zaradi strehe, 165cm snega. Sneg je bil suh in puhast, 1mm padavin je dal več cm snega, zato se je snežna odeja tako hitro odebelila. Zaradi suhega snega in vpliva vzhodnega vetra je bilo, vsaj tako se kaže tudi ob meritvah v novejšem času, na povsem odprtih in prevetrenih legah manj snega, kot na bolj zatišnih lokacijah. Pri sedanji meteorološki postaji Zaplana je bilo tako verjetno več snega, kot na vetru izpostavljenih Rovtah. Kot kaže je bilo v okolici Logatca pred sneženjem 15cm več snega, kot na Rovtah, velik vpliv na skupno višino snega in višino novozapadlega snega pa je imel očitno veter. V posameznih mraziščih Zaplane  je bilo snega verjetno čez 200cm, saj je bilo v njih veliko snega še iz meseca januarja. Spodaj objavljene slike so pridobljene iz minuto dolgega filmskega posnetka.

Kljub precejšnjemu naklonu strehe se je na njej nabralo ogromno snega.

Skidane stezice so bile globoke vsaj 2m.

Sneg je segal do polovice oken 165cm visoko.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Meteorološka pomlad 2009 je bila v Sloveniji za dobri 2°C toplejša od dolgoletnega povprečja. Na Zaplani je bila povprečna spomladanska temperatura 10,0°C, povprečna minimalna 5,0°C in povprečna maksimalna temperatura 16,1°C. Najnižja spomladanska temperatura je bila zabeležena 25.marca (-4,7°C), najvišja pa 26.maja (31,6°C). Nad 25°C se je ogrelo v sedmih dneh, nad 30°C pa v dveh dneh. Od pričetka meritev leta 2002 se na Zaplani v maju mesecu še nikoli ni ogrelo nad 30°C, pa tudi na podlagi arhivskih podatkov v tem delu Notranjske v zadnjih šestdesetih letih še ni bilo tako visokih majskih temperatur. Tekom pomladi se je temperatura spustila pod ledišče v sedemnajstih dneh, nazadnje se je to zgodilo že 26.marca. Po tem datumu temperatura vsaj na meteorološki postaji Spodnja Zaplana ni več padla pod ledišče. Tako ni posebej presenetljivo, da je bilo v letošnji pomladi snega izjemno malo, saj je bilo 2cm snega izmerjeno le 19.marca. Skupaj je padlo 482,9mm oz. 100mm več padavin od dolgoletnega povprečja na Rovtah. Marec je bil vremensko najbolj pester mesec zaradi obilnih padavin in poplav na logaškem območju ob koncu meseca, zaradi zelo nizkega zračnega pritiska 5.marca, rekordne nizke vlažnosti zraka 18.marca in relativno močnega vzhodnega vetra 21.marca.