Tornado 23.avgusta 1986
23.avgusta 1986 je pri hribu Javornik nad HotedrÅ¡ico nastal tornado. Od tam je vrtinÄast vihar potoval Äez HotedrÅ¡ico, ŽibrÅ¡e, Spodnjo Zaplano in Äez Ljubljansko barje do naselja TomiÅ¡elj. Tornado je nastal ob prehodu veÄerne hladne fronte okoli 18:00 ure. Pas opustoÅ¡enja je bil dolg kar 34km, Å¡irok pa okoli 100 metrov. Ozko in dolgo obmoÄje opustoÅ¡enja je poleg dejstva, da so bila na ravnem zemljiÅ¡Äu drevesa podrta v nasprotnih smereh (celo 180-stopinjski kot med podrtima drevesoma), glavni znak, da je res Å¡lo za tornado. Å e veÄ, po ustnih izjavah je bil premikajoÄi vrtinec nazorno viden z bolj izpostavljenih in viÅ¡je ležeÄih vikendov v naselju Ograje na zahodnih poboÄjih Strmice (625 m). Na prizadetem obmoÄju ni bilo nobenih meritev vetra, kot viharni veter nad 8bf (62km/h) pa so ga meteoroloÅ¡ki opazovalci opredelili na meteoroloÅ¡kih postajah Idrija, HotedrÅ¡ica, Rovte, Logatec, Å entjoÅ¡t nad Horjulom, Vrhnika in na veÄini postaj na Ljubljanskem barju. Hitrost vetra v samem vrtincu je bila ocenjena po dveh metodah. Po prvi metodi velja odvisnost med rotacijsko hitrostjo in hitrostjo gibanja vrtinca. Velja, da je rotacijska hitrost do Å¡estkrat veÄja od hitrosti gibanja vrtinca (velja za vrtince kjer podrta drevesa ležijo navzkriž). Vihar je za celotno pot po izjavah oÄividcev in iz znanih primerov iz literature potreboval od pol ure do ene ure, torej se je vrtinec gibal s hitrostjo med 32 in 58km/h. Torej je veter v vrtincu dosegal hitrost od 216 do 360 km/h. Tudi po drugi metodi, ki je upoÅ¡tevala kakÅ¡na sila je potrebna, da se zlomi drevo doloÄenih dimenzij, so vetrovi dosegli hitrost vsaj 216km/h.
Posledice tornada (foto: Miran Trontelj).
Posledice tornada (foto: Miran Trontelj).
Obseg Å¡kode je bil neverjetno omejen, zato pa je bila Å¡koda ponekod izredno velika: hiÅ¡e brez ostreÅ¡ja, poruÅ¡eni zidovi in dimniki, nekatera ostreÅ¡ja je odneslo celo 200m stran od hiÅ¡. NajveÄja Å¡koda je bila v HotedrÅ¡ici, saj je tam tornado potoval Äez strnjeno naselje. Sicer je bila glede na velikost naselja najveÄja Å¡koda ugotovljena v zaselku Jelovec na Spodnji Zaplani.
Zemljevid poti tornada (vir: revija UJMA).
Fotografija, slikana z Zaplane, kaže del opustoÅ¡enega obmoÄja. Pot tornada se vsaj na sredini fotografije ujema s pasovi mladega in svetlejÅ¡ega listnatega gozda. TemnejÅ¡i iglasti gozd je bil v glavnem povsem uniÄen.
SrediÅ¡Äe tornada je zgreÅ¡ilo obmoÄje sedanje meteoroloÅ¡ke postaje Zaplana za okoli 100m. S klasiÄnim barometrom je bil zabeležen izreden padec zraÄnega pritiska.
Po tornadu je barometer na fotografiji kazal vrednost približno 970hPa (kazalec levo spodaj). Barometer je Å¡e vedno v uporabi in kaže dokaj podobne vrednosti zraÄnega pritiska kot novi elektronski barometer.
Na obmoÄju meteoroloÅ¡ke postaje je pihal orkanski jugovzhodni veter, kar gre sklepati predvsem na podlagi podrtega drevja, od kod so letele veje po zraku in v katero smer so imele mlajÅ¡e smreke svoje vrhove zvite praktiÄno do tal. V tistem Äasu so bila drevesa seveda olistana, po viharju so bile hiÅ¡ne fasade povsem prekrite z listjem. Pred neurjem je bilo opaženih nenavadno veliko divjih živali, ki so nevarnost oz. velike bariÄne spremembe oÄitno zaÄutile že nekoliko prej. Vrsta dogodkov nakazuje, da posebnih opozorilnih znakov pred neurjem ni bilo in da se je vse skupaj odvijalo zelo hitro. Tako je vihar ljudi presenetil sredi najrazliÄnejÅ¡ih opravil.
Znano je sicer nekaj podrobnosti o vremenu za tisti dan. Predvsem ni bilo pretirano vroÄe. Glede na meteoroloÅ¡ke postaje Rovte, Vrhnika in Planina pri Rakeku je bila na Zaplani najviÅ¡ja dnevna temperature 25°C, pihal je jugozahodni veter, ob 15:00 uri popoldne pa je bilo že pretežno oblaÄno vreme. OzraÄje je bilo izrazito vlažno, kar je razvidno tudi iz podatkov radiosondažnega balona, spuÅ¡Äenega iz Vidma v sosednji Italiji.
Leva Ärta (temperatura rosiÅ¡Äa) in desna Ärta (temperatura zraka) sta po celi atmosferi precej skupaj, kar pomeni da je bila relativna vlaga zelo visoka. Po celotni viÅ¡ini je zelo konstantno pihal jugozahodni veter (vir: univerza Wyoming).
Pogled z Zaplane proti HotedrÅ¡ici 19.avgusta 2006, ko je bilo vreme podobno kot leta 1986; jugozahodni veter je iz Sredozemlja dovajal veliko vlage, zato se proti zahodu ne vidi niti 600m viÅ¡jega Javornika nad HotedrÅ¡ico. Fotografirano je v podobnem Äasu, kot je nastal tornado. Zaradi doloÄenega kota sonca je na zahodu sicer velika oblaÄna gmota slabo opazna.
Satelitska slika, posneta nekoliko pred viharjem (vir: NEODAAS).
Na sliki sta vidni dve superceliÄni nevihti. Ena od celic je nato potovala proti Notranjski, nato pa se nad HotedrÅ¡ico, kjer se relief moÄno zniža in razÅ¡iri, ponovno okrepila. Hladna fronta je sicer potovala v smeri severozahod-jugovzhod, neurje pa v smeri proti severovzhodu v skladu z vetrovi pri tleh. Po nekaterih podatkih za tisti dan obstajajo radarske meritve padavin, vendar je zanimivo, da po radarskih posnetkih nevihtne celice niso bile ekstremno moÄno razvite. OÄitno se je glavnina dogajanja zgodila v nižjih plasteh ozraÄja. V povpreÄju je padlo 25mm dežja, je pa vpraÅ¡ljiva kakovost meritev na meteoroloÅ¡kih postajah, ki jih je tornado neposredno prizadel. Na nobeni od okoliÅ¡kih meteoroloÅ¡kih postaj ni bila zabeležena toÄa.
Å e dvajset let po tornadu so v naravi vidne posledice. Zahodno od Jezerca na Zaplani so Å¡e danes vidni pasovi, kjer ni mogoÄe najti veÄjega drevesa. ÄŒez omenjeno obmoÄje je Å¡lo jedro vrtinca in dokonÄno je bilo potrebno posekati prav vsa drevesa. Danes tam rastejo predvsem mlada listnata drevesa, na obeh robovih teh pasov pa Å¡e vedno raste smrekov gozd, ostanek nekdanjih smrekovih sestojev.
Na obmoÄju najveÄjih uÄinkov viharja rastejo danes med starejÅ¡im smrekovim gozdom zgolj mladi listavci.
Na obmoÄju Jezerca so opazne nekdanje poseke po viharju (sredina fotografije).
NemogoÄe si je zamisliti, kakÅ¡no Å¡kodo bi vihar take vrste povzroÄil v danaÅ¡njem Äasu. Dejstvo je, da je bilo leta 1986 obmoÄje opustoÅ¡enja manj poseljeno, kot je danes. Še posebno katastrofalne posledice pa bi bile, Äe bi se tornado tako kot leta 1986 pojavil ravno na soboto. Pri tem Å¡e posebno dobro velja izrek, da “tam, kjer niÄ ni, Å¡e ujma ne vzame”!
Dodatne informacije:
Revija UJMA – meteoroloÅ¡ke razmere in posledice neurja
NaÅ¡ Äasopis in LogaÅ¡ke novice – posledice neurja in odprava Å¡kode
Viri podatkov:
– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si
– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu
– arhiv satelitskih slik NEODAAS
– revija UJMA