Tornado 23.avgusta 1986

23.avgusta 1986 je pri hribu Javornik nad Hotedršico nastal tornado. Od tam je vrtinčast vihar potoval čez Hotedršico, Žibrše, Spodnjo Zaplano in čez Ljubljansko barje do naselja Tomišelj. Tornado je nastal ob prehodu večerne hladne fronte okoli 18:00 ure. Pas opustošenja je bil dolg kar 34km, širok pa okoli 100 metrov. Ozko in dolgo območje opustošenja je poleg dejstva, da so bila na ravnem zemljišču drevesa podrta v nasprotnih smereh (celo 180-stopinjski kot med podrtima drevesoma), glavni znak, da je res šlo za tornado. Še več, po ustnih izjavah je bil premikajoči vrtinec nazorno viden z bolj izpostavljenih in višje ležečih vikendov v naselju Ograje na zahodnih pobočjih Strmice (625 m). Na prizadetem območju ni bilo nobenih meritev vetra, kot viharni veter nad 8bf (62km/h) pa so ga meteorološki opazovalci opredelili na meteoroloških postajah Idrija, Hotedršica, Rovte, Logatec, Šentjošt nad Horjulom, Vrhnika in na večini postaj na Ljubljanskem barju. Hitrost vetra v samem vrtincu je bila ocenjena po dveh metodah. Po prvi metodi velja odvisnost med rotacijsko hitrostjo in hitrostjo gibanja vrtinca. Velja, da je rotacijska hitrost do šestkrat večja od hitrosti gibanja vrtinca (velja za vrtince kjer podrta drevesa ležijo navzkriž). Vihar je za celotno pot po izjavah očividcev in iz znanih primerov iz literature potreboval od pol ure do ene ure, torej se je vrtinec gibal s hitrostjo med 32 in 58km/h. Torej je veter v vrtincu dosegal hitrost od 216 do 360 km/h. Tudi po drugi metodi, ki je upoštevala kakšna sila je potrebna, da se zlomi drevo določenih dimenzij, so vetrovi dosegli hitrost vsaj 216km/h.

tornado1Posledice tornada (foto: Miran Trontelj).

tornado2Posledice tornada (foto: Miran Trontelj).

Obseg škode je bil neverjetno omejen, zato pa je bila škoda ponekod izredno velika: hiše brez ostrešja, porušeni zidovi in dimniki, nekatera ostrešja je odneslo celo 200m stran od hiš. Največja škoda je bila v Hotedršici, saj je tam tornado potoval čez strnjeno naselje. Sicer je bila glede na velikost naselja največja škoda ugotovljena v zaselku Jelovec na Spodnji Zaplani.

tornadoZemljevid poti tornada (vir: revija UJMA).

tornadopotFotografija, slikana z Zaplane, kaže del opustošenega območja. Pot tornada se vsaj na sredini fotografije ujema s pasovi mladega in svetlejšega listnatega gozda. Temnejši iglasti gozd je bil v glavnem povsem uničen.

Središče tornada je zgrešilo območje sedanje meteorološke postaje Zaplana za okoli 100m. S klasičnim barometrom je bil zabeležen izreden padec zračnega pritiska.

barometerPo tornadu je barometer na fotografiji kazal vrednost približno 970hPa (kazalec levo spodaj). Barometer je še vedno v uporabi in kaže dokaj podobne vrednosti zračnega pritiska kot  novi elektronski barometer.

Na območju meteorološke postaje je pihal orkanski jugovzhodni veter, kar gre sklepati predvsem na podlagi podrtega drevja, od kod so letele veje po zraku in v katero smer so imele mlajše smreke svoje vrhove zvite praktično do tal. V tistem času so bila drevesa seveda olistana, po viharju so bile hišne fasade povsem prekrite z listjem. Pred neurjem je bilo opaženih nenavadno veliko divjih živali, ki so nevarnost oz. velike barične spremembe očitno začutile že nekoliko prej. Vrsta dogodkov nakazuje, da posebnih opozorilnih znakov pred neurjem ni bilo in da se je vse skupaj odvijalo zelo hitro. Tako je vihar ljudi presenetil sredi najrazličnejših opravil.

Znano je sicer nekaj podrobnosti o vremenu za tisti dan. Predvsem ni bilo pretirano vroče. Glede na meteorološke postaje Rovte, Vrhnika in Planina pri Rakeku je bila na Zaplani najvišja dnevna temperature 25°C, pihal je jugozahodni veter, ob 15:00 uri popoldne pa je bilo že pretežno oblačno vreme. Ozračje je bilo izrazito vlažno, kar je razvidno tudi iz podatkov radiosondažnega balona, spuščenega iz Vidma v sosednji Italiji.

sondazaLeva črta (temperatura rosišča) in desna črta (temperatura zraka) sta po celi atmosferi precej skupaj, kar pomeni da je bila relativna vlaga zelo visoka. Po celotni višini je zelo konstantno pihal jugozahodni veter (vir: univerza Wyoming).

pogled Pogled z Zaplane proti Hotedršici 19.avgusta 2006, ko je bilo vreme podobno kot leta 1986; jugozahodni veter je iz Sredozemlja dovajal veliko vlage, zato se proti zahodu ne vidi niti 600m višjega Javornika nad Hotedršico. Fotografirano je v podobnem času, kot je nastal tornado. Zaradi določenega kota sonca je na zahodu sicer velika oblačna gmota slabo opazna.

satelit2Satelitska slika, posneta nekoliko pred viharjem (vir: NEODAAS).

Na sliki sta vidni dve supercelični nevihti. Ena od celic je nato potovala proti Notranjski, nato pa se nad Hotedršico, kjer se relief močno zniža in razširi, ponovno okrepila. Hladna fronta je sicer potovala v smeri severozahod-jugovzhod, neurje pa v smeri proti severovzhodu v skladu z vetrovi pri tleh. Po nekaterih podatkih za tisti dan obstajajo radarske meritve padavin, vendar je zanimivo, da po radarskih posnetkih nevihtne celice niso bile ekstremno močno razvite. Očitno se je glavnina dogajanja zgodila v nižjih plasteh ozračja. V povprečju je padlo 25mm dežja, je pa vprašljiva kakovost meritev na meteoroloških postajah, ki jih je tornado neposredno prizadel. Na nobeni od okoliških meteoroloških postaj ni bila zabeležena toča.

Še dvajset let po tornadu so v naravi vidne posledice. Zahodno od Jezerca na Zaplani so še danes vidni pasovi, kjer ni mogoče najti večjega drevesa. Čez omenjeno območje je šlo jedro vrtinca in dokončno je bilo potrebno posekati prav vsa drevesa. Danes tam rastejo predvsem mlada listnata drevesa, na obeh robovih teh pasov pa še vedno raste smrekov gozd, ostanek nekdanjih smrekovih sestojev.

skodaNa območju največjih učinkov viharja rastejo danes med starejšim smrekovim gozdom zgolj mladi listavci.

skoda2Na območju Jezerca so opazne nekdanje poseke po viharju (sredina fotografije).

Nemogoče si je zamisliti, kakšno škodo bi vihar take vrste povzročil v današnjem času. Dejstvo je, da je bilo leta 1986 območje opustošenja manj poseljeno, kot je danes. Še posebno katastrofalne posledice pa bi bile, če bi se tornado tako kot leta 1986 pojavil ravno na soboto. Pri tem še posebno dobro velja izrek, da “tam, kjer nič ni, še ujma ne vzame”!

Dodatne informacije:

Revija UJMA – meteorološke razmere in posledice neurja

Naš časopis in Logaške novice – posledice neurja in odprava škode

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloških podatkov ARSO-meteo.si

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu

– arhiv satelitskih slik NEODAAS

– revija UJMA

Comments are closed.

LouiseBrooks theme byThemocracy