Tornado 23.avgusta 1986
23.avgusta 1986 je pri hribu Javornik nad Hotedrsico nastal tornado. Od tam je vrtincast vihar potoval cez Hotedrsico, Žibrše, Spodnjo Zaplano in Ljubljansko barje do naselja Tomišelj. Tornado je nastal ob prehodu vecerne hladne fronte okoli 18:00 ure. Pas opustošenja je bil dolg kar 34km, širok pa okoli 100 metrov. Ozko in dolgo obmocje opustošenja je poleg dejstva, da so bila na ravnem zemljiscu drevesa podrta v nasprotnih smereh (celo 180-stopinjski kot med podrtima drevesoma), glavni znak, da je res šlo za tornado. Po vec ustnih izjavah je bil premikajoci vrtinec nazorno viden z bolj izpostavljenih in višje ležecih vikendov v naselju Ograje na zahodnih pobocjih Strmice (625 m). Na prizadetem obmocju ni bilo nobenih meritev vetra, kot viharni veter nad 8bf (62km/h) pa so ga meteorološki opazovalci opredelili na meteoroloških postajah Idrija, Hotedrsica, Rovte, Logatec, Šentjošt nad Horjulom, Vrhnika in na vecini postaj na Ljubljanskem barju. Hitrost vetra v samem vrtincu je bila ocenjena po dveh metodah. Po prvi metodi velja odvisnost med rotacijsko hitrostjo in hitrostjo gibanja vrtinca. Velja, da je rotacijska hitrost do šestkrat vecja od hitrosti gibanja vrtinca (velja za vrtince, kjer podrta drevesa ležijo navzkriž). Vihar je za celotno pot po izjavah ocividcev in iz znanih primerov iz literature potreboval od pol ure do ene ure, torej se je vrtinec gibal s hitrostjo med 32 in 58 km/h. Torej je veter v vrtincu dosegal hitrost od 216 do 360 km/h. Tudi po drugi metodi, ki je upoštevala, kakšna sila je potrebna, da se zlomi drevo dolocenih dimenzij, so vetrovi dosegli hitrost vsaj 216km/h.
Posledice tornada (foto: Miran Trontelj).
Posledice tornada (foto: Miran Trontelj).
Obseg škode je bil neverjetno omejen, zato pa je bila škoda ponekod izredno velika: hiše brez ostrešja, porušeni zidovi in dimniki, nekatera ostrešja je odneslo celo 200 m stran od hiš. Najvecja škoda je bila v Hotedrsici, saj je tam tornado potoval cez strnjeno naselje. Sicer je bila glede na velikost naselja najvecja škoda ugotovljena v zaselku Jelovec na Spodnji Zaplani.
Zemljevid poti tornada (vir: revija UJMA).
Fotografija, slikana z Zaplane, kaže del opustošenega obmocja. Pot tornada se vsaj na sredini fotografije ujema s pasovi mladega in svetlejšega listnatega gozda. Temnejši iglasti gozd je bil v glavnem povsem unicen.
Sredisce tornada je zgrešilo obmocje sedanje meteorološke postaje Zaplana za okoli 100 m. S klasicnim barometrom je bil zabelezen izreden padec zracnega pritiska.
Po tornadu je barometer na fotografiji kazal vrednost približno 970 hPa (kazalec levo spodaj). Barometer je še vedno v uporabi in kaže dokaj podobne vrednosti zracnega pritiska kot novi elektronski barometer.
Na obmocju meteorološke postaje je pihal orkanski jugovzhodni veter, kar gre sklepati predvsem na podlagi podrtega drevja, od kod so letele veje po zraku in v katero smer so imele mlajše smreke svoje vrhove zvite prakticno do tal. V tistem casu so bila drevesa seveda olistana, po viharju so bile hišne fasade povsem prekrite z listjem. Pred neurjem je bilo opaženih nenavadno veliko divjih živali, ki so nevarnost oz. velike baricne spremembe ocitno zaslutile nekoliko prej. Vrsta dogodkov nakazuje, da posebnih opozorilnih znakov pred neurjem ni bilo in da se je vse skupaj odvijalo zelo hitro. Tako je vihar ljudi presenetil sredi najrazlicnejših opravil.
Znano je sicer nekaj podrobnosti o vremenu za tisti dan. Predvsem ni bilo pretirano vroce. Glede na meteorološke postaje Rovte, Vrhnika in Planina pri Rakeku je bila na Zaplani najvišja dnevna temperature 25 °C, pihal je jugozahodni veter, ob 15:00 uri popoldne pa je bilo že pretežno oblacno vreme. Ozracje je bilo izrazito vlažno, kar je razvidno tudi iz podatkov radiosondažnega balona, spušcenega iz Vidma v sosednji Italiji.
Leva crta (temperatura rosisca) in desna crta (temperatura zraka) sta po celi atmosferi precej skupaj, kar pomeni da je bila relativna vlaga zelo visoka. Po celotni višini je zelo konstantno pihal jugozahodni veter (vir: univerza Wyoming).
Pogled z Zaplane proti Hotedrsici 19.avgusta 2006, ko je bilo vreme podobno kot leta 1986; jugozahodni veter je iz Sredozemlja dovajal veliko vlage, zato se proti zahodu ne vidi niti 600 m višjega Javornika nad Hotedrsico. Fotografirano je v podobnem casu, kot je nastal tornado. Zaradi dolocenega kota sonca je na zahodu sicer velika oblacna gmota slabo opazna.
Satelitska slika, posneta nekoliko pred viharjem (vir: NEODAAS).
Na sliki sta vidni dve supercelicni nevihti. Ena od celic je nato potovala proti Notranjski, nato pa se nad Hotedrsico, kjer se relief mocno zniža in razširi, ponovno okrepila. Hladna fronta je sicer potovala v smeri severozahod-jugovzhod, neurje pa v smeri proti severovzhodu v skladu z vetrovi pri tleh. Po nekaterih podatkih za tisti dan obstajajo radarske meritve padavin, vendar je zanimivo, da po radarskih posnetkih nevihtne celice niso bile ekstremno mocno razvite. Ocitno se je glavnina dogajanja zgodila v nižjih plasteh ozracja. V povprecju je padlo 25 mm dežja, je pa vprašljiva kakovost meritev na meteoroloških postajah, ki jih je tornado neposredno prizadel. Na nobeni od njih ni bila zabeležena toca.
Še dvajset let po tornadu so v naravi vidne posledice. Zahodno od Jezerca na Zaplani so vidni pasovi, kjer ni mogoce najti vecjega drevesa. Cez omenjeno obmocje je šlo jedro vrtinca in dokoncno je bilo potrebno posekati prav vsa drevesa. Danes tam rastejo predvsem mlada listnata drevesa, na obeh robovih teh pasov pa še vedno raste smrekov gozd, ostanek nekdanjih smrekovih sestojev.
Na obmocju najvecjih ucinkov viharja rastejo danes med starejšim smrekovim gozdom zgolj mladi listavci.
Na obmocju Jezerca so opazne nekdanje poseke po viharju (sredina fotografije).
Težko si je zamisliti, kakšno škodo bi vihar take vrste povzrocil v današnjem casu. Dejstvo je, da je bilo leta 1986 obmocje opustoššenja manj poseljeno, kot je danes. Posebno katastrofalne posledice bi bile, ce bi se tornado tako kot leta 1986 pojavil ravno na soboto. Pri tem še posebno dobro velja izrek, da “tam, kjer nic ni, še ujma ne vzame”!
Dodatne informacije:
Revija UJMA – meteorološke razmere in posledice neurja
Naš casopis in Logaške novice – posledice neurja in odprava skode
Viri podatkov:
– digitalni arhiv meteoroloških podatkov ARSO-meteo.si
– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu
– arhiv satelitskih slik NEODAAS
– revija UJMA