V ponedeljek 28.julija 2003 je na Zaplani ob nevihti, ki je nastala okoli 16:00 ure popoldne in ki je trajala okoli dve uri, padlo 29,5 mm dežja. Občasno je pihal močan severozahodni veter, zaradi česar so se sicer elastične smreke precej nagibale. Pred nevihto je bila temperatura 29°C, nato pa se je postopoma ohladilo do 17°C. Najhujše pa so bile posledice strel, ki so povzročile, da je do tal pogorela počitniška hišica v Marinčevem griču nad Prezidom. V noči na 29.julij je padlo še 0,5 mm dežja, tako da je skupna količina padlega dežja ob hladni fronti znašala 30 mm. Količina dežja je bila manjša kot v Ljubljani, saj sta bili tam dve nevihti, na Zaplani pa samo ena.

To sneženje velja za enega lepÅ¡ih primerov “znižane meje sneženja”. Za četrtek 10.aprila je bilo napovedano deževno vreme z mejo sneženja med 1000 in 1500 m nadmorske viÅ¡ine, ponekod na Gorenjskem pa na okoli 500m. Ta dan je, tako kot je bilo napovedano, snežilo v Ratečah na Gorenjskem, popoldne pa je snežilo tudi na Notranjskem. Popoldne je bilo mogoče videti snežinke tudi v osrednjem delu Ljubljanskega barja vse do Brezovice, vendar se sneg ni oprijemal tal. Snežna odeja se je pričela Å¡ele nad 400m nadmorske viÅ¡ine, snežilo pa je od Verda pri Vrhniki do Ravbarkomande pri Postojni, kjer je spet pričelo deževati.

V času sneženja na Vrhniki je bila temperatura na višjih Blokah in na Katarini nad Ljubljano vsaj +1°C. Na Katarini ni snežilo, na Blokah pa zjutraj ni bilo merljive snežne odeje. V precej nižjem Logatcu sta bila zjutraj 2cm snega, sneženje pa je bilo uradno zabeleženo tudi drugod po Notranjskem podolju in celo na Vrhniki. Popolnoma drugačno je bilo vreme v vzhodni Sloveniji, kjer so temperature dosegale okoli 10°C (vir: ARSO-meteo.si).

Snežiti je pričelo v sredo 2.aprila zvečer, nato je snežilo ves naslednji dan, tako da je bila na Zaplani snežna odeja merjena šele v petek 4.aprila zjutraj, ko je bila kljub sesedanju debela 22cm. Meja sneženja je bila na okoli 400m nadmorske višine, sneg je dosegel dno Ljubljanske kotline le na območju Borovnice in Vrhnike, kjer se je zaradi močnejših padavin meja sneženja nekoliko bolj spustila. Šlo je za znižano mejo sneženja (ZMS). Tako v Ljubljani snežne odeje ni bilo, na Vrhniki pa je bila debela 5, v Logatcu 19, na Rovtah 28, v Šentjoštu nad Horjulom 20, proti južnemu delu Notranjske pa prave snežne odeje ponekod sploh ni bilo (vir: ARSO-meteo.si).

Vse skupaj se je začelo 5.januarja 2003, ko je zjutraj začelo močno snežiti. Bili sta dve obilnejši sneženji, 10.januarja je bilo na Zgornji Zaplani 60cm in 5.februarja 62cm snega. 12. in 13.januarja so bile kar precej nizke temperature, ki pa bi bile na Zaplani lahko še nižje, če ne bi v tistih dneh nad Slovenijo prevladovali šibki vzhodni vetrovi. Na Zaplani je bila najnižja izmerjena temperatura -17°C. Sredi februarja ni bilo več zelo nizkih temperatur, bilo pa je približno deset ledenih dni, to je dni, ko se temperatura ves dan ni dvignila nad 0°C. Konec februarja se je na Zaplani ohladilo na -11°C, nato pa se je otoplilo, vendar se je snežna odeja le počasi talila. 9.marca so bile na Zaplani snežne krpe, ponekod v kotanjah in v osojnih legah pa je bilo snega še bistveno več. Tega dne je bilo v mrazišču Dolinca čez 20cm, v sosednjem mrazišču pa celo 59cm snega. Omenjena zima se zdi ena bolj mrzlih in sneženih zim, po pregledu preteklih meteoroloških podatkov pa lahko ugotovimo, da so bile v preteklosti še precej hujše zime.

16.novembra 2002 je na Zaplani pihal močan jugozahodnik. Vsaj po lastnih podatkih je eni hiši odkrilo del strešne kritine, medtem ko je na eno od hiš padlo drevo. Na drevju ni bilo večje škode, saj je na Zaplani močan jugozahodnik razmeroma pogost pojav, tako da je vegetacija takim vetrovom prilagojena. Glede na škodo, ki jo je veter povzročil, se da oceniti hitrost vetra, ki je po vsej verjetnosti znašala med 22-27 m/s (79-97 km/h).

24.avgusta 2002 je ob nevihti med 16:00 in 17:00 uro padlo 22mm dežja. 21mm dežja je padlo v 28 minutah, 1mm dežja pa je padel še v preostalem času.

V obdobju od 8.julija do 12.avgusta (36 dni) je deževalo kar v 24 dneh. V juliju je od 14. dne padlo 134,5mm dežja, v avgustu do 12.avgusta pa 164,5 mm dežja, skupno je torej v tem obdobju padlo 299mm padavin. Kljub temu na Zaplani ni bilo močnejših neurij, čeprav so divjala skoraj po celi Sloveniji. Še najhujše nevihte so bile 18.julija (40mm dežja v kratkem času) in 6.avgusta zjutraj (močni vetrovi). Prav jesensko pa je bilo vreme 11.avgusta, ko je padlo v celi noči in podnevi 74mm padavin. 6.avgusta je bilo okoli 15:00 ure 13°C skupaj z rosenjem in pobočno meglo. Treba pa je poudariti, da je bilo tudi v dneh, ko ni deževalo, precej oblačno. Še celo 20.julija je bila na Zaplani enourna ploha, čeprav so nastajale le lokalno v gorskem svetu. 17.avgusta pa je bila na Zaplani večji del noči inverzijska megla, ki se je razširila iz Logaškega polja. Zaradi megle je bilo zjutraj tako mokro, da bi komaj lahko govorili o lepem vremenu. Oblikoval se je močan temperaturni obrat, saj je bila zjutraj temperatura na Katarini nad Ljubljano 18, na Zaplani pa 13°C. Zaradi neustaljenega vremena nizkih jutranjih temperatur ni bilo, saj je samo 14.avgusta temperatura padla na 7 ali 8°C.

9.aprila 2002 je na Zaplani padlo dobrih 20cm snega. Naslednje jutro je bilo na Rovtah 22, v Šentjoštu 15 in v Logatcu dan prej 8cm snega. V Ljubljani je deževalo, medtem ko je na Vrhniki vmes tudi snežilo, vendar v času jutranjih meritev ni bilo sklenjene snežne odeje, debele vsaj 1cm (vir: ARSO.meteo.si).

To je bil pravi šolski primer sneženja in kasnejših nizkih temperatur. 28.decembra je nad Genovskim zalivom nastal ciklon, ki je na naše kraje vplival 29.decembra zjutraj. Ker je bil ciklon izjemno majhen, so bile sicer obilne padavine kratkotrajne. Sredi noči je na Zaplani pričelo snežiti in v samo nekaj urah je padlo 30, po zatišnih kraških vrtačah pa celo 40cm suhega snega! Dopoldne so padavine že ponehale, ker pa je šel ciklon bolj čez Slovenijo in Madžarsko, so pričeli v njegovem zaledju pritekati severni zračni tokovi, zaradi katerih sta bila na Zaplani vsaj en večer in ena noč zelo hladna. V primeru vzhodnih vetrov bi bilo na Zaplani bolj vlažno in vetrovno, tako tudi zelo nizkih jutranjih temperatur ne bi bilo.

Novembra 1999 so na marsikateri meteorološki postaji v Sloveniji namerili do tedaj najvišjo novembrsko višino snega. 20.novembra je bilo na Spodnji Zaplani, na manjši cesti, kjer je snega praviloma manj, izmerjeno 60cm snega. Ker pa je naslednji dan v južni Sloveniji padlo še do 30cm snega, ga je bilo verjetno na standardnem mestu za merjenje snega, kljub sesedanju snežne odeje, tudi do 80cm. Na Rovtah je bilo po sneženju snega 75, v Logatcu 64, na Šentjoštu nad Horjulom 57, Vrhniki 45, v Hotedršici 70 in na Črnem Vrhu nad Idrijo 78cm (vir: ARSO-meteo.si).