Mesec maj je bil na Zaplani še obilno namočen, nato pa se je pričela huda suša, kakršne na Zaplani že dolgo ni bilo. Suša je bila izrazita na zahodu države, ne pa denimo v tradicionalno sušnem Prekmurju. Že Ljubljana je prejela več padavin kot Zaplana, za kar je bila kriva predvsem velika omejenost neviht. Po prvih neuradnih podatkih je v juniju Zaplana prejela 34mm dežja, Ljubljana pa 46mm, v juliju je bila razlika v korist Ljubljane celo neverjetnih 77mm! Nevihte pa so se Zaplane v obdobju suše prav neverjetno izogibale. V juniju in juliju je na Zaplani padlo skupno 61,4mm  dežja. V obdobju 1993-2003 je bilo povprečje za omenjena dva meseca na Vrhniki 276mm, v Logatcu 267mm in na Rovtah 305,6mm! (Vir: ARSO)

Izmerjena je bila rekordno nizka relativna vlaga (21%), a vpraÅ¡anje je, kaj se je dogajalo v vročem avgustu 2003, ko Å¡e ni bilo meritev. Nizka vlaga je hkrati omogočila izredne nočne ohladitve, tako da se je v okoliÅ¡kih mraziščih ohladilo celo pod 0°C. Vsekakor za marsikoga velik paradoks, da je bila v mrazišču Dolinca izmerjena najnižja julijska temperatura ravno v času največje vročine in suÅ¡e. Sicer je bilo letos v juniju in juliju precej manj padavin kot v istem času leta 2003, ko je bilo vsem znano “super poletje”. V letoÅ¡njem juliju se je temperatura večkrat dvignila nad 30°C kot v juliju 2003. Razlika je predvsem v tem, da se je suÅ¡a v letu 2003 pričela prej kakor letos, ter da je vročina trajala Å¡e v avgust. Sicer sta bila letoÅ¡nja junij in julij bolj ekstremna kot v letu 2003.

Suša je pustila opazne posledice na vegetaciji. Posamezna drevesa so julija odvrgla listje, občutljivo drevesno mladje se je posušilo, v okolici meteorološke postaje je nekaj smrek napadenih z smrekovim lubadarjem. Smreke so bile na osončenih delih tudi precej »ožgane«. Predvsem na toplih prisojnih legah so se sušile leske, suše niso najbolje prenesle tudi posamezne breze. Če se bodo podobna poletja nadaljevala, se bo populacija smrek postopoma zmanjševala. Vprašati se je potrebno, ali ne bi bilo bolje na najbolj ogroženih legah že sedaj dajati prednost avtohtonim listavcem (bukev, beli gaber in drugim) pred umetno razširjeno smreko, ki je izredno občutljiva tudi na močan veter.

Bukev, ki je julija odvrgla listje.

Smreke je sonce “ožgalo”

Comments are closed.