V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 13. februarja do 8. aprila, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -16,8 °C izmerjena 25. februarja. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, se je v isti noči ohladilo do -11,3 °C. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 8. marca (-15,8 °C) in 9. marca (-13,8 °C). Ob koncu marca in v aprilu so bile temperature vse višje, kljub temu pa se je 22. marca ohladilo do -9,9 °C, 6. aprila pa do -5,8 °C. S temperaturo  25,7 °C je bilo v mrazišču ob zahodnem vetru najtopleje 7. aprila, istega dne pa je bila na meteorološki postaji nad mraziščem izmerjena dosedaj najvišja aprilska temperatura 25,8 °C. V mrazišču se je ob vzhodnem vetru predvidoma precej bolj ogrelo v soboto 9. aprila, podatki za omenjeni datum pa bodo na voljo šele v sklopu naslednjega merilnega niza.

Po prehodu hladne fronte v ponedeljek 4. aprila se je nad naše kraje razširil subtropski anticiklon s toplim zrakom. Pri tleh so sprva pihali vzhodni vetrovi in vsaj na Zaplani se prisotnost zelo toplega zraka ni pretirano poznala. Tako se je v sredo 6. aprila ob vzhodnem vetru ogrelo samo do 19 °C, veter pa se je na zahodno smer obrnil prepozno, da bi imelo to vpliv na najvišjo dnevno temperaturo. Jutro je bilo še hladno z najnižjo temperaturo 0,6 °C na višini 2 m nad tlemi, ter negativno temperaturo pri tleh, kjer se je ohladilo do okoli -3 °C.

Sledilo je nekaj izjemno toplih dni, saj je na nekaterih meteoroloških postajah temperatura kljub prvi tretjini meseca presegla doslej najvišje aprilske temperaturne vrednosti, ki so bile v preteklosti sicer izmerjene šele ob koncu meseca. V noči na četrtek je na meteorološki postaji Zaplana pihal zahodni veter in nočna temperatura se je spustila manj kot dan pred tem. Ohladilo se je do 6 °C, kar pa je bilo še vedno hladneje, kot v legah nad temperaturnim obratom (Šentjošt nad Horjulom ponoči 12 °C). Šibek zahodni veter je pihal tudi čez dan in temperatura se je za april povzpela najvišje od pričetka meritev temperatur na Zaplani jeseni 2002. Okoli 15.00 ure popoldne je temperatura dosegla svoj maksimum 25,8 °C, podobno toplo je bilo na sosednjih meteoroloških postajah Petkovec in Logatec (25,7 °C), na zasebnih meteoroloških postajah Vrhnika in Verd pa je bilo izmerjeno dobrih 28 °C. V Postojni je bilo izmerjeno 24,0 °C, na Katarini nad Ljubljano 25,0 °C in v Ljubljani 27,7 °C. Doslej je bilo na Zaplani v aprilu najtopleje 29. aprila 2007 s 24,7 °C, velikokrat pa temperatura v tem četrtem mesecu v letu ni presegla niti 20 °C.

Kot se je kasneje izkazalo je bil na Zaplani višek toplega obdobja 7. april, na bližnjih zasebnih meteoroloških postajah pa je bila najvišja temperatura zabeležena dva dni kasneje. V soboto 9. aprila je prevladoval vzhodni veter, ki je na Zaplani blažil dnevno ogrevanje. Ogrelo se je do 24,4 °C, na bolj zatišnih vremenskih postajah Logatec in Petkovec pa do 26,0 °C. V Postojni je bila izmerjena doslej najvišja aprilska temperatura 26,1 °C. Dan je bil izrazito suh, saj je bila na Zaplani minimalna relativna zračna vlažnost le 21 %, ki je nato na tako nizki ravni vztrajala še v prvi polovici noči.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

– vremenski portal ARSO-meteo.si

Hladnejši prvi tretjini meseca navkljub je bil marec 2011 v osrednji Sloveniji nadpovprečno topel, saj je glede na dolgoletno marčevsko povprečje v obdobju 1961-1990 temperaturni odklon znašal 1,5 °C. Povprečna  marčevska temperatura na Zaplani je bila 4,4 °C, povprečna najnižja 0,4 °C in povprečna najvišja 9,2 °C. Najnižja temperatura je bila -9,8 °C (8. marca), najvišja pa 17,9 °C (31. marca). V obdobju meteoroloških meritev je bil to eden od toplejših marcev na Zaplani, vendar še vedno občutno hladnejši od rekordno toplega marca v letu 2007. Zabeleženih je bilo 14 hladnih dni z minimalno dnevno temperaturo pod 0 °C in trije ledeni dnevi, v katerih je temperatura ves dan ostala pod lediščem. Padlo je 131,2 mm padavin, kar je sicer 125 % dolgoletne povprečne količine padavin za marec na bližnji meteorološki postaji Rovte, vendar so bile padavine omejene na nekaj dni v sredini meseca. Z izjemo skromnih snežnih padavin 2. marca je mesec minil brez večjega sneženja, tanka snežna pa se je zavlekla še iz meseca februarja, skopnela pa do 12. marca. V času, ko je sneg na Zaplani skopnel, je bila v nekaterih zaprtih mraziščih še do 50 cm debela snežna odeja, kar pa je glede na podatke iz preteklosti sorazmerno malo. Minulo zimo in v marcu je bilo namreč malo snežnih padavin, ki so v preteklosti v najbolj zatišnih mraziščih zagotavljale meter debelo snežno odejo še v aprilu, ki se je nato stalila šele v prvih dneh maja. V povprečju je bilo najbolj vetrovno 1. marca, ko je pihal okrepljen vzhodni veter, naslednjega dne pa je bil izmerjen najmočnejši sunek vzhodnega vetra s hitrostjo 40,3 km/h. Na mesečni ravni je bila daleč najbolj zastopana vzhodna smer vetra.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani marca 2011.

IzÅ¡la je tretja Å¡tevilka glasila Slovenskega meteoroloÅ¡kega druÅ¡tva, revije Vetrnica, v kateri je objavljen članek o Podnebju Zaplane – meteoroloÅ¡kih meritvah in klimatskih značilnostih. Dolgoletne meteoroloÅ¡ke meritve in opazovanja na Å¡irÅ¡em območju Logatca so tako predstavljene tudi meteoroloÅ¡ki stroki. V naslednji Å¡tevilki revije je predvidena objava članka o mraziščih, ki bi morala biti pomemben element v procesu prostorskega načrtovanja na območju zakrasele Notranjske.

Revija Vetrnica – Podnebje Zaplane (5,62 Mb)

Revija Vetrnica – Celotna Å¡tevilka (30,1 Mb)

Včasih so jutranje temperature na Zaplani še najvišje v vsej bližnji okolici. Takšne temperaturne razlike se pojavljajo ob suhih severovzhodnih vetrovih. Pomembno je, da je zrak suh, saj se ob vlažnem ozračju pojavi megla, ki ima spet drugačen vpliv na temperaturo. Ob suhem ozračju ima na temperaturo vpliv zlasti veter, ki na Zaplani meša ozračje in preprečuje močnejše nočno ohlajanje, medtem ko se lahko v bližnji okolici zaradi zatišja močneje ohladi. Takšna situacija se je zgodila v oktobru 2009, ko so bile na Zaplani prve jesenske temperature zabeležene kasneje, kot na območju Vrhnike, podobno pa se dogaja v teh dneh.

Potovanje zračne mase do Zaplane v obdobju med 16. in 21. marcem. Zračna masa se je proti koncu svoje poti, na prehodu čez Avstrijo in za višjimi gorskimi pregradami tudi nekoliko osušila. Kot ciljna točka je izbrana Zaplana z nadmorsko višino 550 m, točke na liniji pa so nanizane na vsakih 24 ur.

Zaradi vetra so bile noči na Zaplani zelo suhe z relativno vlažnostjo okoli 45 %. V noči na 20. marec se je ohladilo do 1 °C, na meteoroloških postajah v okolici, med drugim tudi na Vrhniki, pa se je ohladilo pod ledišče. Šlo je za advekcijsko ohladitev z vetrom, zato je bilo v nekaterih višjih legah, kjer je v nočnih urah zaradi odsotnosti temperaturne inverzije običajno topleje kot na Zaplani, celo hladneje. Tak primer je bila Katarina nad Ljubljano v Polhograjskem hribovju z jutranjo temperaturo -0,5 °C. V splošnem se je v okolici Zaplane bolj ohladilo zaradi večjega zatišja pred severovzhodnim vetrom, v višjih legah pa je bilo hladneje zaradi večje nadmorske višine, saj se je ob odsotnosti temperaturne inverzije temperatura z višino zniževala. V noči na 21. marec je bil severovzhodni veter še močnejši, zaradi hladnejše zračne mase se je na Zaplani ohladilo do 0,1 °C, temperatura pa je obstala nad lediščem celo v Logatcu. Pod  0 °C se je ponovno ohladilo na Petkovcu in na Vrhniki.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– vremenski portal ARSO-meteo.si

– ARL NOAA

V mrazišču Dolinca potekajo stalne meritve temperature od leta 2004. Za to kraško vrtačo, ki leži 21 m nižje in 150 m stran od meteorološke postaje Zaplana, so značilne mraziščne razmere. Mrazišče je odprtega in travniškega tipa z velikimi temperaturnimi nihanji med dnevom in nočjo ter zelo nizkimi nočnimi temperaturami, medtem ko so najvišje dnevne temperature v mrazišču večji del leta podobne tistim v neposredni okolici. V Dolinci potekajo večletne meritve temperature, dodatno vrednost pa predstavljajo tudi meritve temperature nad samim mraziščem, saj je s tem možna medsebojna primerjava obeh merilnih mest. Hkratne meritve v mrazišču in nad njim so posebnost v slovenskem prostoru. Raziskovanje mrazišč je pomembno iz vidika kmetijstva, prometa, nenazadnje tudi iz vidika načrtovanja rabe prostora. Zlasti na Notranjskem, v pokrajini z veliko kraškega reliefa in konkavnih reliefnih oblik prihaja do stika poselitve s hladnimi mrazišči, v katerih je veliko temperaturnih prehodov pod in nad 0 °C. Višja vlažnost ozračja, pogostejše pojavljanje megle in daljše trajanje s snežno odejo so le posledice temperaturne inverzije v mrazišču. Mrazišča pa se od okolice ne razlikujejo le po klimatskih razmerah, temveč tudi po samočistilnih sposobnostih ozračja. Pogosta temperaturna inverzija v mraziščih namreč onemogoča vertikalno izmenjavo zraka, s tem pa lahko že manjši vir onesnaženja v mrazišču z majhno prostornino povzroči povečano koncentracijo škodljivih polutantov v ozračju.

Izdelana je bila primerjava temperatur za leto 2010 med mraziščem Dolinca in zgornjo meteorološko postajo Zaplana. Meritve temperature na zgornji postaji potekajo na minuto, v mrazišču pa na pet minut in tako je bilo v celotnem letu za več kot pol milijona izmerjenih podatkov. Kot je razvidno iz primerjave je temperatura v mrazišču ob oblačnih ali vetrovnih dneh enaka temperaturi na zgornji meteorološki postaji, izrazito pa izstopajo obdobja jasnih noči, saj se takrat temperaturne razlike med mraziščem in okolico izrazito povečajo.

Potek temperature v mrazišču Dolinca in na meteorološki postaji Zaplana v letu 2010.

V hladni polovici je lahko v mrazišču celo sredi dneva hladneje kot v okolici. Ta pojav je včasih opazen tudi ob oblačnem vremenu s padavinami, ko jugozahodni veter doseže zgornjo postajo, ne pa tudi mrazišča. Tak primer se je zgodil ob obeh močnih odjugah okoli 8. in 23. decembra, ko je temperatura v mrazišču močno nihala v odvisnosti od jugozahodnega vetra. Mesec november je bil oblačen mesec, kar potrjujejo tudi precej majhna temperaturna nihanja v mrazišču. Zaradi suhega in jasnega vremena so bile v povprečju največje temperaturne amplitude zabeležene v juniju in juliju. Najnižja temperatura v poletju 2010 je bila -0,2 °C, izmerjena 31. avgusta, sicer pa se je v poletju temperatura kar nekajkrat spustila v bližino ledišča. V sredini junija so bile na zgornji meteorološki postaji zaradi zatišne lege ob jugozahodnem vetru višje dnevne temperature, kot v bolj prevetrenem mrazišču.

Zelo povedna je tudi primerjava števila značilnih meteoroloških dni, v katerih temperatura doseže določen temperaturni prag. Na grafikonu so prikazani doslej obdelani temperaturni podatki iz mrazišča, ni pa še upoštevano kasnejše umerjanje termometra za -0,3 °C. V primerjavi z zgornjo meteorološko postajo je v mrazišču veliko več hladnih dni, ko pade temperatura pod ledišče. Na 150 m razdalje in 21 m višinske razlike se torej obdobje z negativnimi temperaturami podaljša za dva do tri mesece.   Več je dni s temperaturo pod -10 °C, hkrati pa tudi toplih dni s temperaturo nad 25 °C. V mrazišču je  v primerjavi z okolico višja temperatura ob vzhodnem vetru, ki mrazišča ne doseže in kjer se ozračje bolj segreje. Ob jugozahodnem vetru je ozračje bolj premešano in v mrazišču je lahko celo hladneje kot na zgornji postaji. V letu 2010 je vročinski val sovpadal z jugozahodnimi vetrovih in tako je bilo na zgornji meteorološki postaji zabeleženo celo več vročih dni s temperaturo nad 30 °C, kot v mrazišču. Povprečna letna temperatura je bila v mrazišču najnižja ravno v minulem letu, hkrati pa je bilo število hladnih dni najmanjše v primerjavi s preteklimi leti. Razliko lahko pojasnimo s tipom vremena, ki je prevladoval v letu 2010. Največje temperaturne razlike med mrazišči in okolico namreč niso v obdobjih hladnega vremena, temveč v suhih in jasnih obdobjih, ki pa so največkrat tudi topla. Takrat so nočne temperature zaradi morebitnega vetra na splošno visoke, v zatišnih mraziščih pa so precej nižje. Primer je rekordno suh in topel april 2007, ko se je na zgornji meteorološki postaji le enkrat ohladilo pod 0 °C, v mrazišču Dolinca pa kar v 25. dneh. Toliko hladnih dni v mrazišču ni bilo niti v precej hladnejšem marcu 2007.

Število značilnih meteoroloških dni na meteorološki postaji Zaplana in v mrazišču Dolinca.

Glede na dolgoletno povprečje 1961-1990 je bila meteorološka zima 2010/2011 v osrednji Sloveniji le za nekaj desetink stopinje Celzija toplejša, nadpovprečno pa je bilo tudi trajanje Sončevega obsevanja. Značilno je bilo hitro menjavanje hladnih in toplih obdobij, razen v prvem delu zime pa so se vrstile suhe ohladitve, ki so jih le občasno spremljale manjše snežne padavine. V februarju se je pojavil tudi žled.

Povprečna zimska temperatura na Zaplani je bila -0,8 °C, povprečna najnižja -3,6 °C in povprečna najvišja 2,4 °C. V vseh treh zimskih mesecih je bila povprečna mesečna temperatura pod lediščem, kar se je nazadnje zgodilo v zimi 2005/2006. Najnižja izmerjena temperatura je bila -15,3 °C (19. december), najvišja temperatura pa 17,0 °C (6. februar). Zabeleženih je bilo 73 hladnih dni, v katerih se je najnižja dnevna temperatura spustila pod ledišče, 36 ledenih dni z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem, ter 9 mrzlih dni z najnižjo dnevno temperaturo vsaj -10 °C. Izstopali sta dve izjemno topli obdobji, ki sta Zaplani prinesli najvišjo doslej izmerjeno januarsko temperaturo 14,3 °C in izenačeno doslej najvišjo izmerjeno februarsko temperaturo 17,0 °C. V letošnji meteorološki zimi je bilo nekoliko več Sonca, vendar so bile noči vsaj v času največjih ohladitev večinoma oblačne in tako ni bilo rekordno nizkih jutranjih temperatur. S tem ostaja na Zaplani po devetih zimskih sezonah absolutno najnižja temperatura -18,5 °C, izmerjena 1. marca 2005. 19. decembra je bila v mrazišču Dolinca izmerjena doslej druga najnižja izmerjena temperatura -27,3 °C. Količina padavin je bila blizu običajne količine za ta letni čas, saj je v celotni meteorološki zimi padlo 339 mm padavin, kar je 95 % povprečne zimske količine padavin na bližnji meteorološki postaji Rovte. December je bil nadpovprečno namočen, zelo suha pa sta bila januar in februar.

Meteorološka zima 2010/2011 na Zaplani v primerjavi s preteklimi zimami.

Podatki se nanašajo na meteorološko zimo, v tem primeru na trimesečje december, januar in februar. Sneg se pojavlja tudi izven tega obdobja, tako da snežnih razmer v tem trenutku še ni mogoče dokončno opisati. Obdobju obilnih snežnih padavin v začetku decembra sta sledili dve izjemno močni decembrski otoplitvi, v nadaljevanju zime pa so se izmenjevala topla in hladna obdobja, medtem ko obilnejših snežnih padavin ni bilo. Število dni s snežno odejo na tleh v aktualni zimski sezoni ne bo zanemarljivo, vendar je bila snežna odeja večji del zime precej skromna. Na prisojnih legah je bilo obdobje s snežno odejo bistveno krajše kot drugod, saj se je tanka snežna odeja vedno hitro stalila že v nekaj urah sončnega vremena. Nasprotno je bila v najbolj zatišnih mraziščih vsaj 30 cm debela snežna odeja prisotna ves čas, vse od uvodnega sneženja v novembru. Ob menjavi odjug in kasnejših ohladitev je v takih mraziščih nastala polmetrska poledenela in težko merljiva snežna odeja.

Viri podatkov:

– vremenski portal ARSO-meteo.si

Kljub topli prvi tretjini meseca je bil februar 2011 v osrednji Sloveniji povprečno hladen glede na dolgoletno februarsko povprečje v obdobju 1961-1990. Temperaturno povprečje se je znižalo ob koncu meseca, v daljšem obdobju hladnega vremena, ko so se ob prisotnosti tanke snežne odeje pričeli pojavljati ledeni dnevi in nočne temperature pod -10 °C. Povprečna  februarska temperatura na Zaplani je bila  -0,5 °C, povprečna najnižja  -3,4 °C in povprečna najvišja  3,3 °C. Najnižja temperatura je bila  -11,3 °C (25. februarja), najvišja pa  17,0 °C (6. februarja). Od pričetka stalnih meritev na Zaplani je bil hladnejši le februar 2006, 6. februarja pa je bila na Zaplani izenačena najvišja doslej izmerjena februarska temperatura.  Zabeleženih je bilo 26 hladnih dni z minimalno dnevno temperaturo pod 0 °C in 9 ledenih dni, v katerih je temperatura ves dan ostala pod lediščem. Torej se temperatura le v dveh dneh v februarju ni spustila pod ledišče, ledenih dni pa bi bilo lahko bistveno več, kot je mogoče sklepati zgolj na podlagi statistike, saj se je najvišja dnevna temperatura v nekaj dneh le za krajši čas komajda dvignila nad ledišče. Podobno kot mesec januar je tudi februar izstopal po majhni količini padavin. Padlo je 41,7 mm padavin, kar je le polovica dolgoletnega povprečja februarskih padavin na bližnji meteorološki postaji Rovte. Od začetka decembra 2010 še ni bilo konkretnejšega sneženja in podobno kot v januarju je bila tudi v februarju snežna odeja tanka, prav tako tal ni pokrivala cel mesec in je skopnela po 8. februarju. Do 20 cm mokrega snega je padlo v noči na 17. februar. V kombinaciji s tankim žledom, ki je nastal 13. in 16. februarja, je bilo poškodovanega tudi nekaj drevja. V povprečju je bilo najbolj vetrovno 23. februarja, ko je pihal okrepljen vzhodni veter, zaradi zaledenitev merilnika hitrosti vetra pa v nekaj dneh meritve hitrosti vetra niso bile mogoče. Na mesečni ravni je bila daleč najbolj pogosta vzhodna smer vetra, kar sovpada z dejstvom, da so bili naši kraji večji del meseca pod vplivom hladnih zračnih tokov iznad celinske Evrope, Zaplana pa pod vplivom jezera hladnega zraka v bližnji Ljubljanski kotlini.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani februarja 2011.

ÄŒez dan je temperatura na Spodnji Zaplani vztrajala pod lediščem, izmenjevala pa so se obdobja rosenja, rahlega dežja in zmrznjenega dežja. Žledu ni bilo lahko opaziti, saj je bilo padavin malo, prav tako je žled nastajal le na izpostavljenih legah. Prvi znak žleda so bile “podaljÅ¡ane” vodne kapljice na drevju v obliki ledenih sveč, kasneje pa je bila nekaj mm debela ledena plast opazna na večini izpostavljenih predmetov. Zaradi daljÅ¡ega toplejÅ¡ega obdobja so bila tla pretopla, da bi nastajala poledica. Tudi na masivnejÅ¡ih predmetih z večjo toplotno kapaciteto žled ni nastajal in tako termometrski zaklon v mrazišču Dolinca ni bil vkovan v led, prav tako je kot običajno deloval merilec dežja na meteoroloÅ¡ki postaji Zaplana.

Zmrzovanje kapljajoče deževnice.

Žled je bil lokalnega značaja, saj je bila na okoliških meteoroloških postajah, denimo na Vrhniki, Petkovcu in v Logatcu temperatura pozitivna. Na Spodnji Zaplani se je temperatura gibala med -0,3 in 0,0 °C, pihal pa je rahel vzhodni veter, ki je povzročal pobočno meglo. Na podlagi radiosondaže iz meteorološke postaje Ljubljana-Bežigrad so bile v jutranjem času negativne temperature v pasu med 600 in 1000 m nadmorske višine, višje pa se je z zahoda razširil okoli 400 m debel klin toplejšega zraka. Dež je  na Zaplani prešel v sneg v večernem času. V sredo 16. februarja se je na Zaplani pojavil še debelejši žled, v obeh primerih pa se žled v Logatcu ni pojavil.

Žled na drevesni vejici.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– vremenski portal ARSO-meteo.si

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 23. januarja do 12. februarja, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura  -15,8 °C izmerjena 23. januarja zvečer. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, se je v isti noči ohladilo do -8,8 °C. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 24. decembra zvečer (-15,6 °C), 4. februarja (-14,3 °C) in 10. februarja (-10,7 °C). Najvišja temperatura 17,2 °C je bila v mrazišču ob zahodnem vetru izmerjena 7. februarja, istega dne pa je bilo na meteorološki postaji nad mraziščem 16,9 °C.

V obdobju od 5. do 8. februarja je prevladovalo toplo in zelo suho vreme, v takšnih razmerah pa se mrazišča po temperaturah najbolj razlikujejo glede na bližnjo okolico. Zabeleženih je bilo nekaj zanimivih, ne pa tudi rekordnih temperaturnih vrednosti. 6. februarja se je v mrazišču Dolinca zaradi sence pričelo ohlajati ob 13.00 uri, ob 17.35 je bilo na meteorološki postaji Zaplana še 13,4 °C, v mrazišču pa že -1,2 °C. V noči na 8. februar, ko je bila izmerjena najnižja nočna relativna vlažnost je temperaturna razlika med mraziščem in meteorološko postajo Zaplana več ur skupaj znašala 13 K. Kljub suhi zračni masi večerno ohlajanje v mrazišču ni bilo posebej izrazito, poleg tega se ni pojavilo znotraj najtoplejšega in suhega februarskega obdobja. 24. januarja zvečer se je temperatura v mrazišču zniževala po stopnji 6 °C/h, kar je veliko manj od ohladitev novembra 2006 (-12,4 °C/h), ko na tleh zanimivo ni bilo snežne odeje. Ravno ostanki stare snežne odeje v Dolinci so bili v zadnjih dneh predvidoma glavni vzrok, da v mrazišču ni bilo zabeležnih ekstremnih dnevnih temperaturnih amplitud ter izrazitih večernih ohladitev. Snežna odeja namreč vpliva na vlažnostne razmere v mrazišču.

Tipični potek temperature v nizu suhih noči, ko je temperatura v mraziščih izrazito padla v večernem času, nato pa do jutra bolj ali manj stagnirala.

Najnižje nočne temperature se pojavljajo v plitvejših in s travo poraslih mraziščih, kjer pa v času meritev še nikoli ni bilo za več kot 15 °C hladneje, kot na meteorološki postaji Zaplana. Ta primat vsaj na območju Zaplane pripada zaprtim in poraščenim mraziščem.  V primeru, da nizkim jutranjim temperaturam ob šibkem vetru sledi izrazito dnevno ogrevanje, v takšnih mraziščih obleži plast hladnega zraka, temperaturno razliko pa lahko še okrepi snežna odeja, ki je prisotna v mraziščih, ne pa tudi na meteorološki postaji Zaplana. Do opisane kombinacije vremenskih razmer je prišlo 7. februarja okoli 13.00 ure, ko je bilo na postaji Zaplana in v mrazišču Dolinca 16,7 °C, v zatišnem mrazišču Globoka dolina pri Jezercu pa kar -1,6 °C. Takšne temperaturne razlike med mrazišči Zaplane in njihovo okolico še niso bile izmerjene.