Topla ali tropska noč je v meteorološkem smislu takrat, ko je temperatura ponoči enaka ali višja od 20 °C. V Sloveniji se tople noči pojavljajo tako po nižinah, kot tudi v višjih legah, odvisno od lokacije pa do pojava toplih noči prihaja zaradi različnih vzrokov, kot so visoke dnevne temperature, odsotnost temperaturnega obrata, veter in oblačnost v nočnem času. V naših primorskih pokrajinah so tople noči v glavnem vezane na noči z burjo, drugod po Sloveniji pa na jugozahodni veter. Na meteorološki postaji Spodnja Zaplana od pričetka meritev temperature jeseni 2002 topla noč še ni bila zabeležena, drugače pa je v višjih legah Zgornje Zaplane, kjer so tople noči zaradi odsotnosti prizemnega temperaturnega obrata pogostejše.

13. julija se je na Spodnji Zaplani ob jugozahodniku ogrelo do 32,6 °C in že takrat je rast temperature zavirala visoka oblačnost. Ta je imela v večernem času ravno nasproten učinek, saj je temperatura pričela stagnirati in tudi jugozahodni veter se ni umiril. Ob 23.00 uri je bilo nebo skoraj v celoti oblačno, temperatura je pričela celo naraščati in to je bil prvi znak, da bo morda zabeležena topla noč. Po večerni stagnaciji temperature se je v drugem delu noči prehodno razjasnilo in temperatura je pričela padati, vendar se je do jutra spustila le do 20,1 °C. Na Spodnji Zaplani je bila tako zabeležena prva topla noč v zgodovini meteoroloških meritev. Posebej je potrebno opozoriti, da je bila tako visoka temperatura zabeležena na vremenski postaji na nadmorski višini 566 m, na mnogih mestih le nekaj metrov nižje, predvsem pa v okolici mrazišč in Jezerca (najnižji deli naselij Ograje in prezid), so bile nočne temperature nižje.

Topla noč je bila posledica vetra in predvsem oblačnosti, ki je bila nad zahodno Slovenijo del nevihtnih sistemov v Italiji in Avstriji. Da je šlo na Zaplani za splet okoliščin kaže tudi dejstvo, da je bila v Ljubljani izmerjena enako visoka nočna temperatura, kot na Spodnji Zaplani. To je za poletni čas izjemen primer, saj so razlike v nočni temperaturi med obema lokacijama običajno precej večje. Vzrok za toplo noč tudi ni bila visoka dnevna temperatura 32,6 °C izmerjena dan pred tem, saj se je v zgodovini meteoroloških meritev na Zaplani vsaj devetkrat ogrelo nad omenjeno vrednostjo, pa se je temperatura še v vseh primerih spustila precej pod 20 °C.

Topla noč je bila zabeležena Å¡e na vremenski postaji Mizni Dol – Zaplana (21,1 °C) in Å entjoÅ¡t nad Horjulom (21,7 °C). Na Petkovcu, v Logatcu in na Vrhniki se je temperatura spustila pod 20 °C.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– vremenski portal ARSO-meteo.si

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 13. junijem in 6. julijem, je bila v mrazišču Dolinca izmerjena do sedaj najnižja julijska temperatura zraka. 3. julija se je temperatura dva metra nad tlemi spustila na -1,1 °C, na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, pa se je v isti noči ohladilo na 5,6 °C. V mrazišču Dolinca je bila do minule nedelje najnižja julijska temperatura -0,7 °C, izmerjena 17. julija 2006, na -0,2 °C pa se je ohladilo še 13. julija 2004. Stalne meritve temperature zraka v mrazišču potekajo od aprila 2004.

Potek temperature v najhladnejši noči.

Obe omenjeni ohladitvi se med seboj nekoliko razlikujeta. Ob tokratni ohladitvi je temperaturna razlika med zgornjo vremensko postajo in mraziščem dosegla 6,7 K, med ohladitvijo 17. julija 2006 pa je razlika znašala 10,8 K. Takrat je veter na zgornji vremenski postaji oviral nočno ohlajanje, hkrati pa je sušil ozračje in ohranjal nizko vlažnost ozračja skozi celotno noč, kar je ugodno za močnejše ohladitve v mraziščih.

V zadnjem merilnem obdobju se je temperatura v mrazišču najnižje spustila še 20. junija sredi noči (0,6 °C), 21. junija (2,4 °C), 15. junija (3,0 °C) in 2. julija sredi noči (3,5 °C). V mrazišču je bilo najtopleje 29. junija ob šibkem vzhodnem vetru, ko se je ogrelo do 28,8 °C. Na bolj prevetreni meteorološki postaji nad mraziščem se je istega dne ogrelo do 27,3 °C.

V soboto 2. julija je ob hladni in suhi zračni masi prevladovalo spremenlljivo oblačno vreme. Na vremenski postaji Zaplana se je ogrelo samo do 18,4 °C. Nizke temperature v poletju največkrat spremlja oblačno vreme s padavinami in visoko vlažnostjo ozračja. Tokrat je bilo drugače, saj je bila relativna vlažnost kljub hladnemu vremenu nizka in je padla na 34 %. Taki vremenski pogoji so obetali zelo hladno noč.

V noči na 3. julij so v nižjih plasteh ozračja prevladovali vetrovi severnih smeri, ob katerih se na Spodnji Zaplani pogosto precej ohladi. Noč je bila nevetrovna in jasna, zaradi suhega ozračja se jutranja radiacijska megla ni pojavila. Temperatura je padala zelo enakomerno skozi celotno noč. V meteorološki hišici dva metra nad tlemi se je temperatura spustila do 5,6 °C, kar je druga najnižja julijska temperatura na Zaplani od pričetka meritev jeseni 2002.

Le še 5. julija 2007 je bilo hladneje s 4,7 °C, sam potem ohladitve pa je bil v obeh primerih nekoliko drugačen. V juliju 2007 se je hladno jutro pojavilo tik po obilnih padavinah in ohladitvah dan pred tem, tokrat pa je hladno jutro sledilo suhemu popoldnevu z daljšimi sončnimi obdobji. To dejstvo je pomembno predvsem z vidika temperatur v okoliških mraziščih. V juliju 2007 so bile temperature v mraziščih zaradi visoke vlažnosti ozračja le malo nižje od tistih zunaj mrazišč, tokrat pa se pričakuje, da je temperatura v mraziščih padla pod ledišče. Na podlagi terenskih meritev se je temperatura v mraziščih že ob 21.00 uri zvečer, v času, ko je bilo na zgornji meteorološki postaji 13 °C in se je ohlajanje šele pričelo, gibala okoli 6 °C.

Na zasebni vremenski postaji v najnižjem delu Petkovca pri zaselku Ceste se je ohladilo na 5,3 °C, v Gornjem Logatcu na 4,5 °C, na nekoliko dvignjenem Zaplana – Miznem Dolu na 8,4 °C in na Vrhniki na 6,1 °C. Na agrometeoroloÅ¡ki postaji v Zadlogu nad Idrijo se je ohladilo do 2,8 °C, na samodejni postaji ARSO v Babnem Polju pa do 0 °C. Na uradnih meteoroloÅ¡kih postajah v okolici Zaplane so bile najnižje jutranje temperature sledeče: Ljubljana 9,1 °C, Katarina nad Ljubljano 8,4 °C in Postojna 5,0 °C.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– vremenski portal ARSO-meteo.si

– radiosondaža Ljubljana-Bežigrad

– mreža agrometeoroloÅ¡kih postaj MKGP FURS

Junij 2011 je bil v osrednji Sloveniji nadpovprečno topel mesec, saj je glede na dolgoletno junijsko povprečje za obdobje 1961-1990 pozitivni temperaturni odklon znašal 2 °C. V primerjavi z zadnjim desetletjem je z vidika vse toplejšega podnebja temperaturni odklon seveda manjši. Povprečna junijska temperatura na Zaplani je bila  17,0 °C, povprečna najnižja 12,2 °C in povprečna najvišja 22,5 °C. Najnižja temperatura je bila 8,3 °C (20. junija), najvišja pa 27,9 °C (23. junija). V obdobju po letu 2006 je bila povprečna junijska temperatura nižja le v letu 2009, v preostalih letih pa je bila v primerjavi z letošnjim junijem le malo višja. Zabeleženih je bilo sedem toplih dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 25 °C, nad 30 °C pa temperatura še ni segla. Od pričetka stalnih meteoroloških meritev na Zaplani leta 2006 je bil letošnji junij najbolj namočen. Padlo je 171,5 mm dežja, kar je sicer  113 % dolgoletne junijske povprečne količine padavin na bližnji meteorološki postaji Rovte, kljub temu pa ni padlo bistveno več dežja, kot junija v preteklih nekaj letih. Večina padavin je bila posledica velike nevihtne aktivnosti v prvi tretjini meseca. Tako je samo v prvih osmih dneh meseca padlo 120 mm dežja, kar je glede na preteklost redek pojav. 8. junija zjutraj je bilo za zadnjih 24 ur izmerjeno kar 54 mm dežja. Najmočnejši sunki vetra s hitrostjo vsaj 40 km/h so spremljali večerno nevihto 2. junija. Na mesečni ravni je bila daleč najbolj zastopana vzhodna smer vetra, kar je odraz krajevnega vetra na Zaplani, ki prevladuje ob stabilnem vremenu v času visokega zračnega tlaka.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani junija 2011.

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 8. majem in 12. junijem, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -2,6 °C izmerjena 17. maja. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, se je v isti noči ohladilo do 2,7 °C. Nizko se je temperatura v mrazišču spustila še 10. maja (-1,5 °C), 9. maja (-1,2 °C), 30. maja (-0,1 °C) in 28. maja zvečer (0,2 °C). V prvi tretjini junija so bila zabeležena majhna dnevna temperaturna nihanja, kar je odraz  nestabilnega vremena s povečano oblačnostjo in pogostimi padavinami. V mrazišču je bilo najtopleje 24. maja ob vzhodnem vetru, ko se je ogrelo do 26,4 °C. Na bolj prevetreni meteorološki postaji nad mraziščem se je istega dne ogrelo samo do 25,0 °C.

Meteorološka pomlad 2011, ki zajema tromesečje marec, april in maj, je bila na območju osrednje Slovenije za 2 °C toplejša od dolgoletnega povprečja med leti 1961 in 1990. Marsikje je bila to druga ali tretja najtoplejša pomlad v zgodovini instrumentalnih meritev. Hkrati je bila pomlad 2011 zaradi izjemno osončenega maja, v katerem je bilo Sonca za polovico več kot običajno, tudi rekordno osončena. Trajanje Sončevega obsevanja je bilo torej najdaljše doslej in presežek je bil okoli 40 %. Padavin je primanjkovalo predvsem na račun zelo suhega aprila, odkloni pa niso bili tako izraziti, kot v primeru temperaturnih razmer in osončenosti. Snežne razmere so bile zaradi pomanjkanja snežnih padavin v marcu in aprilu precej mile v primerjavi z leti v preteklosti.

Na Zaplani je bila to tretja najtoplejša pomlad od pričetka stalnih meritev v letu 2006. Povprečna pomladna temperatura je bila 9,6 °C, povprečna minimalna 3,8 °C in povprečna maksimalna temperatura 15,9 °C. Najnižja pomladna temperatura je bila ob takrat še prisotni snežni odeji zabeležena 8. marca (-9,8 °C), najvišja pa 27. maja (25,9 °C). Nad 25 °C se je temperatura dvignila v petih dneh, v minuli pomladi se je to izjemoma prvič zgodilo že v aprilu. Pod ledišče se je temperatura spustila v 16 dneh. Negativna temperatura je bila na dva metra višine v meteorološki hišici nazadnje zabeležena 18. aprila, pri tleh pa je temperatura padla pod ledišče verjetno še  6. maja. Zadnja negativna temperatura je bila v meteorološki hišici v primerjavi z minulimi leti zabeležena za okoli deset dni kasneje, pri tleh pa nekaj dni prej. Padlo je 258,2 mm padavin, kar je 68 % dolgoletnega spomladanskega povprečja padavin na meteorološki postaji v bližnjih Rovtah. Marca je bila višina padavin nadpovprečna, v  preostalih dveh mesecih pa je bila podpovprečna, v aprilu celo skoraj rekordno nizka. Od pravkar minule pomladi je bila samo še pomlad 2007 nekoliko sušnejša. To je bila že peta pomlad zapovrstjo, v kateri se ni pojavilo pozno spomladansko sneženje in ki se je v preteklosti največkrat pojavilo v aprilu.

Viri podatkov:

– Vreme in podnebje – zanimivosti. Agencija RS za okolje

Višinsko jedro hladnega zraka nad Sredozemljem je vplivalo na večjo spremenljivost vremena tudi v Sloveniji. Plohe in nevihte so zaradi vlažnega zraka, ki je dotekal z vzhodnimi vetrovi, nastajale zlasti v vzhodni Sloveniji, mnoge pa so postopoma dosegle tudi zahodno polovico države. Premikanje neviht je bilo približno iz vzhodne smeri in ena od neviht se je pozno popoldne na območje Ljubljanskega barja pomaknila iz smeri Posavja. Pred Vrhniko se je okrepila, oslabela pa je šele po prehodu čez Zaplano. Vetrovi v višinah so bili nekoliko močnejši in z razliko od neviht v dneh pred tem, ko so ob šibkih vetrovih dlje časa vztrajale nad enim in istim območjem in prinesle večjo količino padavin, so se današnje nevihte premikale hitreje in padavine so bile zato kratkotrajnejše.

Slika padavin meteorološkega radarja na Lisci. Jakost padavin ponazarjajo štirje razredi: od zelene (šibke padavine) do rdeče barve (ekstremna jakost padavin z možno točo).

Po radarskih meritvah in po izmerjeni višini padavin je bila nevihta precej lokalnega značaja. Na Zaplani je v le nekaj minutah padlo 6,5 mm dežja, vse skupaj pa 6,9 mm. Intenziteta dežja je znašala 230 mm/h in tako močnega naliva ob dosedanjih nevihtah v letošnjem letu še ni bilo. Temperatura zraka se je hitro spustila z 22 na 16 °C. Zapihal je močan nevihtni piš vzhodne smeri, po podatkih samodejne meteorološke postaje sicer samo s hitrostjo 40 km/h, vendar vetromer zaradi redkejših 12 sekundnih meritev pogosto ne zabeleži vseh sunkov vetra. Tako so bili posamezni sunki vetra zagotovo močnejši, kot bi lahko sklepali na podlagi podatkov samodejne postaje. Na Vrhniki (Verd) je padlo 11 mm, v Gornjem Logatcu 1 mm, na Petkovcu pa manj kot 1 mm dežja.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

- meteorološki radar Lisca http://vreme.malamalca.com

Maj 2011 je bil v osrednji Sloveniji nadpovprečno topel mesec, saj je glede na dolgoletno majsko povprečje za obdobje 1961-1990 pozitivni temperaturni odklon znašal dobri 2 °C. Povprečna  majska temperatura na Zaplani je bila 13,8 °C, povprečna najnižja 6,6 °C in povprečna najvišja 20,7 °C. Najnižja temperatura je bila 0,1 °C (6. maja), najvišja pa 25,9 °C (27. maja). Zabeleženi so bili štirje topli dnevi z najvišjo dnevno temperaturo nad 25 °C. Izjemnost temperaturnega rekorda 25,8 °C iz začetka aprila potrjuje dejstvo, da je bila omenjena temperatura za komaj desetinko stopinje Celzija presežena šele ob koncu meseca maja. V prvi tretjini meseca je bil zabeležen niz hladnih juter. 6. maja se je na podlagi samodejne vremenske postaje temperatura spustila na 0,1 °C, na podlagi klasičnih termometrov celo na -0,1 °C, medtem ko je temperatura pri tleh padla pod ledišče. Gre za eno od najnižjih majskih temperatur v zgodovini meteoroloških meritev na Zaplani. Majska višina padavin je bila druga najnižja od pričetka stalnih meteoroloških meritev leta 2006. Padlo je 99,8 mm padavin, kar je sicer 85 % dolgoletne majske povprečne količine padavin na bližnji meteorološki postaji Rovte, toda večina padavin je bila vezana na en sam padavinski dogodek v sredini meseca. Tako je 15. maja v pol dneva padlo 58 mm dežja. 21. maja je ob nevihti za krajši čas padala sodra, sicer pa je bilo v mesecu maju zabeležnih kar nekaj neviht, ki pa so največkrat zajele okolico Vrhnike in manj območje Zaplane. V povprečju je bilo najbolj vetrovno 4. maja, najmočnejši sunki vetra s hitrostjo čez 32 km/h pa so spremljali prehod hladne fronte 8. maja. Na mesečni ravni je bila daleč najbolj zastopana vzhodna smer vetra, kar je odraz krajevnega vetra na Zaplani, ki prevladuje ob stabilnem vremenu v času visokega zračnega tlaka.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani maja 2011.

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 8. aprilom in 8. majem, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -7,3 °C izmerjena 18. aprila. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, se je v isti noči ohladilo do -0,5 °C. V mrazišču se je do okoli -7 °C ohladilo v kar nekaj aprilskih jutrih, podobno nizke temperature pa so bile zabeležene še v maju mesecu. 5. maja se je ohladilo na -5,9 °C, 6. maja pa na -6,4 °C. V mrazišču je bilo najtopleje 9. aprila ob vzhodnem vetru, ko se je ogrelo do 26,5 °C, na meteorološki postaji nad mraziščem pa istega dne s 24,4 °C ni bila zabeležena najvišja temperatura.

V petek 6. maja se je na meteorološki postaji na Spodnji Zaplani najnižja jutranja temperatura spustila na 0,1 °C, kolikor je izmerila samodejna postaja. Na podlagi tekočinskega minimalnega termometra pa se je temperatura spustila celo malo pod ledišče na -0,1 °C. Pri tleh je temperatura pod ledišče padla že dan pred tem, vendar je bila slana opažena le v najbolj izpostavljenih legah. Na bližnji meteorološki postaji Petkovec je bilo zanimivo nekoliko topleje z 0,3 °C, v Logatcu pa se je temperatura spustila na -1,3 °C.

Gre za eno od najnižjih majskih temperatur na Zaplani od pričetka meritev jeseni 2002. Z istim minimalnim alkoholnim termometrom je bila v obdobju od 9. do 13. maja 2005 izmerjena temperatura -0,6 °C, glede na nizke temperature le malo nad lediščem na višini dva metra od tal pa so se negativne temperature pri tleh v nekaterih letih pojavljale še ob koncu maja.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj