Junij 2011 je bil v osrednji Sloveniji nadpovprečno topel mesec, saj je glede na dolgoletno junijsko povprečje za obdobje 1961-1990 pozitivni temperaturni odklon znašal 2 °C. V primerjavi z zadnjim desetletjem je z vidika vse toplejšega podnebja temperaturni odklon seveda manjši. Povprečna junijska temperatura na Zaplani je bila  17,0 °C, povprečna najnižja 12,2 °C in povprečna najvišja 22,5 °C. Najnižja temperatura je bila 8,3 °C (20. junija), najvišja pa 27,9 °C (23. junija). V obdobju po letu 2006 je bila povprečna junijska temperatura nižja le v letu 2009, v preostalih letih pa je bila v primerjavi z letošnjim junijem le malo višja. Zabeleženih je bilo sedem toplih dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 25 °C, nad 30 °C pa temperatura še ni segla. Od pričetka stalnih meteoroloških meritev na Zaplani leta 2006 je bil letošnji junij najbolj namočen. Padlo je 171,5 mm dežja, kar je sicer  113 % dolgoletne junijske povprečne količine padavin na bližnji meteorološki postaji Rovte, kljub temu pa ni padlo bistveno več dežja, kot junija v preteklih nekaj letih. Večina padavin je bila posledica velike nevihtne aktivnosti v prvi tretjini meseca. Tako je samo v prvih osmih dneh meseca padlo 120 mm dežja, kar je glede na preteklost redek pojav. 8. junija zjutraj je bilo za zadnjih 24 ur izmerjeno kar 54 mm dežja. Najmočnejši sunki vetra s hitrostjo vsaj 40 km/h so spremljali večerno nevihto 2. junija. Na mesečni ravni je bila daleč najbolj zastopana vzhodna smer vetra, kar je odraz krajevnega vetra na Zaplani, ki prevladuje ob stabilnem vremenu v času visokega zračnega tlaka.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani junija 2011.

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 8. majem in 12. junijem, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -2,6 °C izmerjena 17. maja. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, se je v isti noči ohladilo do 2,7 °C. Nizko se je temperatura v mrazišču spustila še 10. maja (-1,5 °C), 9. maja (-1,2 °C), 30. maja (-0,1 °C) in 28. maja zvečer (0,2 °C). V prvi tretjini junija so bila zabeležena majhna dnevna temperaturna nihanja, kar je odraz  nestabilnega vremena s povečano oblačnostjo in pogostimi padavinami. V mrazišču je bilo najtopleje 24. maja ob vzhodnem vetru, ko se je ogrelo do 26,4 °C. Na bolj prevetreni meteorološki postaji nad mraziščem se je istega dne ogrelo samo do 25,0 °C.

Meteorološka pomlad 2011, ki zajema tromesečje marec, april in maj, je bila na območju osrednje Slovenije za 2 °C toplejša od dolgoletnega povprečja med leti 1961 in 1990. Marsikje je bila to druga ali tretja najtoplejša pomlad v zgodovini instrumentalnih meritev. Hkrati je bila pomlad 2011 zaradi izjemno osončenega maja, v katerem je bilo Sonca za polovico več kot običajno, tudi rekordno osončena. Trajanje Sončevega obsevanja je bilo torej najdaljše doslej in presežek je bil okoli 40 %. Padavin je primanjkovalo predvsem na račun zelo suhega aprila, odkloni pa niso bili tako izraziti, kot v primeru temperaturnih razmer in osončenosti. Snežne razmere so bile zaradi pomanjkanja snežnih padavin v marcu in aprilu precej mile v primerjavi z leti v preteklosti.

Na Zaplani je bila to tretja najtoplejša pomlad od pričetka stalnih meritev v letu 2006. Povprečna pomladna temperatura je bila 9,6 °C, povprečna minimalna 3,8 °C in povprečna maksimalna temperatura 15,9 °C. Najnižja pomladna temperatura je bila ob takrat še prisotni snežni odeji zabeležena 8. marca (-9,8 °C), najvišja pa 27. maja (25,9 °C). Nad 25 °C se je temperatura dvignila v petih dneh, v minuli pomladi se je to izjemoma prvič zgodilo že v aprilu. Pod ledišče se je temperatura spustila v 16 dneh. Negativna temperatura je bila na dva metra višine v meteorološki hišici nazadnje zabeležena 18. aprila, pri tleh pa je temperatura padla pod ledišče verjetno še  6. maja. Zadnja negativna temperatura je bila v meteorološki hišici v primerjavi z minulimi leti zabeležena za okoli deset dni kasneje, pri tleh pa nekaj dni prej. Padlo je 258,2 mm padavin, kar je 68 % dolgoletnega spomladanskega povprečja padavin na meteorološki postaji v bližnjih Rovtah. Marca je bila višina padavin nadpovprečna, v  preostalih dveh mesecih pa je bila podpovprečna, v aprilu celo skoraj rekordno nizka. Od pravkar minule pomladi je bila samo še pomlad 2007 nekoliko sušnejša. To je bila že peta pomlad zapovrstjo, v kateri se ni pojavilo pozno spomladansko sneženje in ki se je v preteklosti največkrat pojavilo v aprilu.

Viri podatkov:

– Vreme in podnebje – zanimivosti. Agencija RS za okolje

Višinsko jedro hladnega zraka nad Sredozemljem je vplivalo na večjo spremenljivost vremena tudi v Sloveniji. Plohe in nevihte so zaradi vlažnega zraka, ki je dotekal z vzhodnimi vetrovi, nastajale zlasti v vzhodni Sloveniji, mnoge pa so postopoma dosegle tudi zahodno polovico države. Premikanje neviht je bilo približno iz vzhodne smeri in ena od neviht se je pozno popoldne na območje Ljubljanskega barja pomaknila iz smeri Posavja. Pred Vrhniko se je okrepila, oslabela pa je šele po prehodu čez Zaplano. Vetrovi v višinah so bili nekoliko močnejši in z razliko od neviht v dneh pred tem, ko so ob šibkih vetrovih dlje časa vztrajale nad enim in istim območjem in prinesle večjo količino padavin, so se današnje nevihte premikale hitreje in padavine so bile zato kratkotrajnejše.

Slika padavin meteorološkega radarja na Lisci. Jakost padavin ponazarjajo štirje razredi: od zelene (šibke padavine) do rdeče barve (ekstremna jakost padavin z možno točo).

Po radarskih meritvah in po izmerjeni višini padavin je bila nevihta precej lokalnega značaja. Na Zaplani je v le nekaj minutah padlo 6,5 mm dežja, vse skupaj pa 6,9 mm. Intenziteta dežja je znašala 230 mm/h in tako močnega naliva ob dosedanjih nevihtah v letošnjem letu še ni bilo. Temperatura zraka se je hitro spustila z 22 na 16 °C. Zapihal je močan nevihtni piš vzhodne smeri, po podatkih samodejne meteorološke postaje sicer samo s hitrostjo 40 km/h, vendar vetromer zaradi redkejših 12 sekundnih meritev pogosto ne zabeleži vseh sunkov vetra. Tako so bili posamezni sunki vetra zagotovo močnejši, kot bi lahko sklepali na podlagi podatkov samodejne postaje. Na Vrhniki (Verd) je padlo 11 mm, v Gornjem Logatcu 1 mm, na Petkovcu pa manj kot 1 mm dežja.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

- meteorološki radar Lisca http://vreme.malamalca.com

Maj 2011 je bil v osrednji Sloveniji nadpovprečno topel mesec, saj je glede na dolgoletno majsko povprečje za obdobje 1961-1990 pozitivni temperaturni odklon znašal dobri 2 °C. Povprečna  majska temperatura na Zaplani je bila 13,8 °C, povprečna najnižja 6,6 °C in povprečna najvišja 20,7 °C. Najnižja temperatura je bila 0,1 °C (6. maja), najvišja pa 25,9 °C (27. maja). Zabeleženi so bili štirje topli dnevi z najvišjo dnevno temperaturo nad 25 °C. Izjemnost temperaturnega rekorda 25,8 °C iz začetka aprila potrjuje dejstvo, da je bila omenjena temperatura za komaj desetinko stopinje Celzija presežena šele ob koncu meseca maja. V prvi tretjini meseca je bil zabeležen niz hladnih juter. 6. maja se je na podlagi samodejne vremenske postaje temperatura spustila na 0,1 °C, na podlagi klasičnih termometrov celo na -0,1 °C, medtem ko je temperatura pri tleh padla pod ledišče. Gre za eno od najnižjih majskih temperatur v zgodovini meteoroloških meritev na Zaplani. Majska višina padavin je bila druga najnižja od pričetka stalnih meteoroloških meritev leta 2006. Padlo je 99,8 mm padavin, kar je sicer 85 % dolgoletne majske povprečne količine padavin na bližnji meteorološki postaji Rovte, toda večina padavin je bila vezana na en sam padavinski dogodek v sredini meseca. Tako je 15. maja v pol dneva padlo 58 mm dežja. 21. maja je ob nevihti za krajši čas padala sodra, sicer pa je bilo v mesecu maju zabeležnih kar nekaj neviht, ki pa so največkrat zajele okolico Vrhnike in manj območje Zaplane. V povprečju je bilo najbolj vetrovno 4. maja, najmočnejši sunki vetra s hitrostjo čez 32 km/h pa so spremljali prehod hladne fronte 8. maja. Na mesečni ravni je bila daleč najbolj zastopana vzhodna smer vetra, kar je odraz krajevnega vetra na Zaplani, ki prevladuje ob stabilnem vremenu v času visokega zračnega tlaka.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani maja 2011.

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 8. aprilom in 8. majem, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -7,3 °C izmerjena 18. aprila. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, se je v isti noči ohladilo do -0,5 °C. V mrazišču se je do okoli -7 °C ohladilo v kar nekaj aprilskih jutrih, podobno nizke temperature pa so bile zabeležene še v maju mesecu. 5. maja se je ohladilo na -5,9 °C, 6. maja pa na -6,4 °C. V mrazišču je bilo najtopleje 9. aprila ob vzhodnem vetru, ko se je ogrelo do 26,5 °C, na meteorološki postaji nad mraziščem pa istega dne s 24,4 °C ni bila zabeležena najvišja temperatura.

V petek 6. maja se je na meteorološki postaji na Spodnji Zaplani najnižja jutranja temperatura spustila na 0,1 °C, kolikor je izmerila samodejna postaja. Na podlagi tekočinskega minimalnega termometra pa se je temperatura spustila celo malo pod ledišče na -0,1 °C. Pri tleh je temperatura pod ledišče padla že dan pred tem, vendar je bila slana opažena le v najbolj izpostavljenih legah. Na bližnji meteorološki postaji Petkovec je bilo zanimivo nekoliko topleje z 0,3 °C, v Logatcu pa se je temperatura spustila na -1,3 °C.

Gre za eno od najnižjih majskih temperatur na Zaplani od pričetka meritev jeseni 2002. Z istim minimalnim alkoholnim termometrom je bila v obdobju od 9. do 13. maja 2005 izmerjena temperatura -0,6 °C, glede na nizke temperature le malo nad lediščem na višini dva metra od tal pa so se negativne temperature pri tleh v nekaterih letih pojavljale še ob koncu maja.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

April 2011 je bil nadpovprečno topel in suh mesec. V prvi tretjini meseca so bile izjemno visoke temperature in ponekod je bila že kar v prvi tretjini meseca presežena doslej najvišja izmerjene aprilska temperatura. Nasprotno so se ob stabilnem vremenu v sredini meseca pojavljale še negativne temperature. Temperaturno povprečje se je z rekordnih vrednosti znižalo ob omenjenih hladnih jutrih ter v dneh z nižjimi dnevnimi temperaturami ob koncu meseca, ko je vreme v naših krajih krojilo višinsko jedro hladnega zraka. Podobno kot v nekaj zadnjih letih tudi v letošnjem aprilu ni snežilo.

April 2011 je bil v osrednji Sloveniji nadpovprečno topel, saj je glede na dolgoletno aprilsko povprečje v obdobju 1961-1990 temperaturni odklon znašal  3 °C. Povprečna  aprilska temperatura na Zaplani je bila  10,7 °C, povprečna najnižja  4,4 °C in povprečna najvišja  17,8 °C. Najnižja temperatura je bila  -1,7 °C (14. aprila), najvišja pa  25,8 °C (7. aprila). To je bila doslej najvišja aprilska temperatura na Zaplani, pa tudi sicer je bil zabeležen rekord na nekaterih meteoroloških postajah s precej daljšim merilnim nizom. V dveh jutrih se je temperatura spustila pod ledišče, še večkrat pa se je to zgodilo pri tleh, nazadnje 22. aprila. Padlo je  27,2 mm padavin, kar je le 17 % dolgoletne povprečne količine padavin za april na bližnji meteorološki postaji Rovte. V letih z meterološkimi meritvami na Zaplani je bil sušnejši le april 2007. Ob koncu meseca je višinsko jedro hladnega zraka povzročalo nestalno vreme s padavinami, ki pa niso bile posebej obilne in tako se je spomladanska suša nadaljevala. V najbolj zaprtih mraziščih se je snežna odeja zadrževala še v prvih aprilskih dneh. V noči na 13. april se je sicer meja sneženja ob koncu padavin znižala do okoli 600 m nadmorske višine, tudi glede na samodejno vremensko postajo Zaplana je prehodno med dežjem snežilo, sicer pa je tudi letošnji april minil povsem brez konkretnega sneženja, pri čemer gre na podlagi dostopnih podatkih za velik odklon glede na razmere v preteklosti. Pozna sneženja z ohladitvami so imela v preteklosti velik pomen pri upočasnjenem razvoju vegetacije in s tem je bila zmanjšana možnost kasnejših pozeb in snegoloma zaradi olistanosti drevja. V povprečju je bilo najbolj vetrovno 27. aprila, močnejši sunki vetra pa niso bili zabeležni. Na mesečni ravni je bila najbolj zastopana vzhodna smer vetra, vendar je bil tudi veter zahodnih smeri zastopan v večji meri, kot je to običajno.

V nekaterih primerih je bila debela snežna odeja v aprilu resda posledica snežnih padavin v marcu, pogosto pa so se obilne snežne padavine pojavljale tudi v aprilu (vir podatkov: digitalni arhiv ARSO-meteo.si).

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani aprila 2011.

Niz hladnih juter v obdobju od 14. do 22. aprila je upočasnil hiter razvoj vegetacije, ki je bil posledica izjemno tople prve dekade aprila. V četrtek 14. aprila se je na meteorološki postaji Spodnja Zaplana temperatura spustila na -1,7 °C, v jutrih, ki so sledila, pa se je zaradi oblačnosti, predvsem pa vzhodnega vetra, temperatura na standardni višini 2 m od tal v meteorološki hišici samo še enkrat spustila pod ledišče. Sicer pa je bila temperatura skoraj v vseh jutrih pri tleh negativna. Samodejna vremenska postaja ponoči nekajkrat ni zabeležila vetra, v resnici pa je, denimo v noči na nedeljo 17. aprila, prevladoval šibek vzhodni veter, ki je preprečeval razširitev temperaturnega obrata na Spodnjo Zaplano iznad Logaškega polja. V takih situacijah je meteorološka postaja Zaplana še najtoplejša v primerjavi s postajami v okolici in razmere v omenjenem nedeljskem jutru so bile glede tega precej tipične, saj je bila na Petkovcu in v Logatcu izmerjena negativna temperatura, hladneje kot na Spodnji Zaplani pa je bilo tudi na Vrhniki in celo na območju Miznega Dola na Zgornji Zaplani.

Noč na 18. april je bila jasna, vzhodni veter pa je bil dovolj šibek, da je sredi noči prevladal lokalni nočni veter iz smeri Logaškega polja, kar se je zgodilo šele po 2.00 uri zjutraj. Takrat je bilo na meteorološki postaji še 5 °C, ko se je pričelo intenzivneje ohlajati, do jutra pa se je temperatura spustila do -0,5 °C. Pri tleh je bilo izmerjeno -3,3 °C in zabeležena je bila šibka slana. To je najkasnejša zabeležena negativna temperatura na meteorološki postaji od pričetka avtomatskih meritev leta 2006. Na Zgornji Zaplani je bilo zaradi odsotnosti temperaturnega obrata bistveno topleje. V Šentjoštu nad Horjulom (642 m) je bila najnižja nočna temperatura 5,8 °C, na Katarini nad Ljubljano (660 m) 6,5 °C, na zasebni postaji Mizni Dol (626 m) pa je bilo zaradi nižje lege na bolj planotastem in vrtačastem območju nekoliko hladneje s 1,9 °C. Naslednje jutro je bila temperatura negativna le pri tleh, -2,5 °C, v meteorološki hišici pa se je ohladilo na 0,5 °C, 20. aprila pa je bila temperatura 1,7 °C oz. pri tleh -1,7 °C. Zadnjič je v opisanem časovnem obdobju temperatura pri tleh padla pod ledišče 22. aprila, ko je bilo -0,2 °C.

Postavlja se vprašanje, ali bodo vremenske razmere v letošnji pomladi datum z zadnjo negativno temperaturo pomaknile v še nekoliko kasnejši čas. V preteklosti so bile namreč negativne temperature zabeležene še bistveno kasneje. Z minimalnim alkoholnim termometrom je bila v obdobju od 9. do 13. maja 2005 izmerjena najnižja temperatura -0,6 °C, glede na nizke temperature le malo nad lediščem na višini dva metra od tal pa so se negativne temperature pri tleh pojavljale še ob koncu maja.

Obisk “bele gostje” na Spodnji Zaplani 18. aprila.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– vremenski portal ARSO-meteo.si

V prvi polovici pomladi 2011 so podobno kot že v prenekateri pomladi v nekaj zadnjih letih vladale precej mile vremenske razmere brez izrazitega mraza in obilnejših snežnih padavin. V prvi tretjini aprila so bile zabeležene še rekordno visoke aprilske temperature, vse to pa so vzroki za zgodnji razvoj vegetacije. Če je bukev na Spodnji Zaplani v običajnih pomladnih razmerah polno olistala okoli 28. aprila, se bo letos to zgodilo približno 15 dni prej. Bukve so zgodaj olistale tudi v rekordno toplem aprilu 2007, vendar še vedno nekaj dni kasneje, kot se bo to zgodilo v letošnjem aprilu. Pomladi so bile v nekaj zadnjih letih izrazito mile in precej drugačne od pomladi v preteklosti. Letošnje zgodnje napredovanje vegetacije lahko ob pojavu neugodnih vremenskih situacij, kot je pozno spomladansko sneženje, za seboj prinese izrazito negativne posledice. V primeru konkretnejšega aprilskega ali majskega sneženja, kar v preteklosti na Zaplani ni bilo nič izjemnega, bi zaradi izrazitejše olistanosti drevja prišlo do obsežnega snegoloma.

Delno olistanje bukve v posameznih letih.