Temperaturni odklon v avgustu je bil glede na temperaturno povprečje v obdobju 1961-1990 na območju osrednje Slovenije pozitiven in je znašal 4 °C. Mesec je zaznamovala huda, ponekod celo rekordna vročina, ki je letošnji avgust po povprečni mesečni temperaturi postavila le za rekordni avgust 2003. Suša se je stopnjevala do te mere, da je mestoma prihajalo do motenj pri preskrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja. Razmere so se izboljšale šele z deževnim obdobjem, ki se je pričelo ravno zadnji dan v mesecu.

Na Zaplani je minil najtoplejši avgust od pričetka vsakodnevnih meritev temperature zraka leta 2006. Povprečna mesečna temperatura zraka je znašala 20,3 °C, povprečna najnižja 13,5 °C, povprečna najvišja pa 27,8 °C. Mesec je bil še za 0,7 °C toplejši od doslej najtoplejšega avgusta v lanskem letu in za celih 5 °C toplejši od avgusta 2006, do zdaj najhladnejšega avgusta v obdobju meritev. Najnižja temperatura je bila 6,7 °C (27. avgusta), najvišja pa 35,6 °C (22. avgusta). Temperatura je v kar dveh dneh presegla 35 °C, zabeležen pa je bil tudi nov vročinski rekord. Izmerjenih 35,6 °C po samodejni vremenski postaji in 35,9 °C po živosrebrnem termometru je nova najvišja temperatura od pričetka meritev na Zaplani jeseni 2002. Po pregledu arhivskih podatkov za bližnjo okolico Zaplane imamo lahko že lanskih 35,0 °C za absolutni rekord, letos pa je bila ta vrednost presežena še za stopinjo! Zabeleženih je bilo 22 toplih dni s temperaturo nad 25 °C, nad 30 °C pa se je ogrelo v 9. dneh. V številu vročih dni je bil enakovreden samo julij 2006, v katerem pa je bilo nekaj toplih dni več. Upoštevajoč šibkejše Sončevo sevanje v zadnji tretjini poletja je bila vročina v letošnjem avgustu, podobno kot v lanskem letu, res nekaj posebnega. Padlo je 56,5 mm dežja, kar je manj kot polovica avgustovskega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Največ padavin v enem dnevu, 31,2 mm, je bilo za zadnjih 24 ur izmerjeno 27. avgusta zjutraj. Neskladje med gornjim podatkom o mesečni višini padavin (56,5 mm) in spodnjim grafikonom (70 mm) izhaja iz same metodologije, saj se padavine 31. avgusta po 8. uri zjutraj prištevajo že k mesecu septembru. Zaradi lokalnih neviht 16. avgusta, ki so dobro namočile predvsem okolico Vrhnike skupaj z Zaplano in povsem obšle okolico Logatca, je prišlo do večjih razlik v vegetacijski suši med obema občinama. V avgustu je na območju vremenske postaje na Spodnji Zaplani izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani avgusta 2012.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Z avtorjem spletne strani Podnebje Zaplane je bil 14. avgusta izveden intervju za časopis Notranjsko-kraÅ¡ke novice, ki ga brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, LoÅ¡ka dolina, Logatec, Pivka in Postojna. Pri intervjuju sta sodelovala lastnika vremenskih postaj na Petkovcu in v Logatcu, ker pa večji del Zaplane sodi v občino Vrhnika, posredujem do članka z naslovom “Raziskovanje vremena jim je v užitek” tudi spodnjo povezavo.

Na podlagi posameznih meteoroloških postaj z dolgoletnimi nizi meritev je bilo leto 2011 najbolj suho od sredine 40. let prejšnjega stoletja, leto 2012 pa je bilo po primanjkljaju padavin celo še bolj ekstremno od lanskega, saj je bilo na Zaplani do konca avgusta izmerjeno 150 mm manj padavin kot v istem obdobju lani. Po svoji izrazitosti se je suša zaradi lokalnih neviht in različne kamninske sestave tal med posameznimi območji razlikovala. Do zelo velike razlike v vegetacijski suši je prišlo že med Logatcem in Zgornjo Zaplano. Medtem ko je bila v okolici Logatca suša na vegetaciji že precej opazna, pa bukovi gozdovi Ulovke in Planine nad Vrhniko celo na najbolj toplih in suhih rastiščih niso kazali posledic sušnega stresa.

Posamezne ogolele bukve na Spodnji Zaplani v sredini avgusta 2012.

Razlika izhaja predvsem iz velike lokalnosti padavin. To se je prvič pokazalo ob nevihti 13. junija, ko je padlo bistveno več dežja na Spodnji Zaplani in v okolici Vrhnike, kot pa južneje v Logatcu.  Nevihte 16. avgusta so namočile Vrhniko in Zgornjo Zaplano, ponovno pa so obšle Logatec skupaj z njegovim južnim in zahodnim zaledjem. Na vremenski postaji Zaplana je po ročnih meritvah padlo 19,4 mm dežja, ki pa je navlažil zgolj vrhnje 4 cm rahle vrtne prsti. Okoliške vremenske postaje so zabeležile velike razlike v padli količini padavin, saj je postaja Gornji Logatec izmerila 2,7 mm, Vrhnika pa kar 70,9 mm dežja. Na Zgornji Zaplani je po radarskih meritvah padlo celo več dežja kot na Vrhniki. Ob hladni fronti 26. avgusta so bile padavine precej bolj enakomerno razporejene, na širšem območju Logatca pa je padlo okoli 30 mm dežja. Sušo je po 31. avgustu v večji meri omililo šele deževno obdobje. Pri interpretaciji padavinskih podatkov z vremenske postaje Zaplana je torej potrebno vzeti v obzir opisano dejstvo, da so bile padavinske razmere zaradi lokalnih neviht na Zaplani ugodnejše kot npr. v Logatcu, na Žibršah ali v Hotedršici.

Kumulativa padavin na Spodnji Zaplani do 31. avgusta letos v primerjavi z zadnjimi šestimi leti.

Velika sušnost je še stopnjevala dnevno vročino. Podobno kot lani je bila tudi ob koncu letošnjega avgusta na vremenski postaji Zaplana izmerjena nova najvišja temperatura zraka. 22. avgusta je bil ob jugozahodniku prejšnji rekord presežen za skoraj stopinjo. Na podlagi samodejne vremenske postaje se je ogrelo do 35,6 °C, na podlagi živosrebrnega termometra pa do 35,9 °C. Rekord je bil s 36,0 °C presežen tudi na samodejni vremenski postaji v Gornjem Logatcu.

Jesenski utrinek z ene izmed cest na Zaplani v sredini avgusta 2012.

V drugi polovici avgusta je bilo v vseh naseljih občine Logatec predpisano strogo varčevanje s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja, medtem ko na območju Vrhnike zaradi ugodnejšega stanja vodonosnikov podzemne vode le-to ni bilo potrebno. Na območju Zaplane je bil velik opad listja opažen pri leski in posameznih bukvah. Rumenela so mlada hrastova drevesa, podlubniki pa so se prerazmnožili predvsem v tistih smrekovih sestojih, ki so bili ogroženi že med sušo 2006 in 2011. Prava razsežnost napada podlubnikov bo sicer marsikje vidna šele v naslednji pomladi.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

– zbirka dolgoletnih nizov meteoroloÅ¡kih podatkov HISTALP

– komunalno podjetje Logatec, komunalno podjetje Vrhnika

Napoved, da se bo sredi dolgotrajnega sušnega obdobja temperatura zraka v mraziščih lahko spustila pod ledišče, se je uresničila. Tako je bila v zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 20. julijem in 13. avgustom, v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -0,6 °C izmerjena 12. avgusta. To je v tem mrazišču druga najnižja izmerjena avgustovska temperatura zraka. Dosežena je bila po popoldanski temperaturi 25,1 °C dan pred tem, na najnižji vrednosti -0,6 °C je vztrajala dobre pol ure, pod lediščem pa med 5. in 7. uro zjutraj. V sosednjem mrazišču Dvojček, kjer so potekale vzporedne meritve, se je ohladilo do 0,0 °C. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem Dolinca, se je iste noči ohladilo do 9,0 °C, na najvišjem vrhu Zaplane, Ulovki, pa do 9,1 °C. Z vidika nizkih temperatur v mraziščih je bistvenega pomena izrazita sušnost tal ter suho ozračje. Vodna para v zraku je namreč najpomembnejši toplogredni plin, ki ovira nočno izhajanje toplote nazaj v vesolje. Temperatura tako preko noči najbolj pade v suhih območjih s čim manj vegetacije, zato ne presenečajo velika dnevna temperaturna nihanja npr. v puščavah. Vse najnižje temperature najnovejšega merilnega niza so se v mrazišču pojavile v prvi polovici avgusta. Dan po najnižji temperaturi se je ohladilo do 2,0 °C, 11. avgusta do 2,1 °C, 10. avgusta pa do 2,7 °C. V mrazišču je bilo s 33,1 °C najtopleje 5. avgusta. Na zgornji meteorološki postaji Zaplana je bilo istega dne zaradi zatišne lege izmerjeno celo 34,4 °C.

Danes zjutraj je Spodnjo Zaplano pokrivala megla. Ta pogost vremenski pojav ne bi bil omembe vreden, če se megla ne bi pojavila sredi sušnega obdobja. Vlažnost ozračja je namreč nizka in tla so presušena, zato zelo težko pride do njenega nastanka.

Ljubljansko kotlino je pokrivala nizka oblačnost s spodnjo bazo nekaj 100 m nad tlemi. Oblačnost je torej nastala v takih višinah, da je na svoji poti v obliki megle prehajala višje hribe. V okolici kotline je tak hribu tudi Zaplana. Ob prehajanju nizkih oblakov oziroma pobočne megle na Zaplani piha tudi veter, kar je povsem drugače kot v nižinskih krajih z radiacijsko meglo, ki nastane v brezvetrnih in jasnih nočeh. Megla je trajala do 9. ure zjutraj, omejena je bila na območje Spodnje Zaplane, predvsem na zaselka Jerinov grič in Ograje, medtem ko je bilo v zaselku Prezid že več sončnega vremena. Megla prehaja iz Ljubljanske kotline v smeri Logatca čez tri najnižja sedla, in sicer so to Spodnja Zaplana, prelaz Smrekovec z regionalno cesto Vrhnika-Logatec in Vrhniški klanec z avtocesto.

Pogled iz grebena Zgornje Zaplane nad zaselkom Prezid v smeri Logatca.

Ob izteku omenjenih treh območij se megla sproti suši, kar je razvidno iz spodnjega posnetka, katerega hitrost je bila naknadno 8x povečana. Ob tem pride dinamika gibanja megle bolj do izraza. Na območju Spodnje Zaplane se megla suši nad zaselkom Prezid, na območju regionalne ceste ob prehodu na Logaško polje, na območju avtoceste pa megla pogosto sega največ do avtocestnega počivališče Lom.

V preteklosti so bile na območju Notranjske in Zaplane temperature precej nad 30 °C velika redkost, v zadnjem času pa se pojavljajo tudi večkrat v poletju. Vzrok je splošno ogrevanje podnebja, regionalno pa so lahko temperature višje kot drugod v okolici tudi zaradi izrazite suše. Velika sušnost tal na kraškem svetu Zaplane je vplivala na višjo temperaturo zraka že v lanskem avgustu, v letošnjem poletju pa se ta vzročno-posledična povezava kaže v še večji meri.

1. julija letos je bila na vremenski postaji Spodnja Zaplana izmerjena tretja najvišja temperatura zraka od pričetka meritev jeseni 2002, le dober mesec dni kasneje pa sta bili v dveh dneh izmerjeni še dve izjemno visoki temperaturni vrednosti. 5. avgusta se je ob jugozahodnem vetru po maksimalnem živosrebrnem termometru ogrelo do 34,6 °C, dan kasneje pa je bilo le za odtenek manj vroče s 34,3 °C. Predvidoma bi lahko bila v slednjem primeru ob odsotnosti popoldanske oblačnosti presežena tudi lanska rekordna vrednost 35,0 °C. Količina oblačnosti je naraščala v smeri dinarske gorske pregrade na jugozahodu, kar se je kazalo tudi po nekoliko nižji temperaturi v Logatcu in na Petkovcu. Na višji Zgornji Zaplani je bilo čez dan predvidoma do 2 °C hladneje.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

Na nekaterih slovenskih meteoroloških postajah z dolgoletnim merilnim nizom je minil eden od najtoplejših julijev doslej. Temperaturni odklon je bil glede na temperaturno povprečje v obdobju 1961-1990 na območju osrednje Slovenije pozitiven in je znašal 3 °C. Na območju Notranjske je bil mesec izrazito sušen, vendar tako ni bilo prav povsod po Sloveniji.

Na Zaplani je minil drugi najtoplejši julij od pričetka rednih meritev temperature leta 2006. Povprečna mesečna temperatura zraka je znašala 19,8 °C, povprečna najnižja 14,4 °C, povprečna najvišja pa 26,3 °C. Mesec je bil za 0,8 °C hladnejši od najtoplejšega julija 2006 in za 1,8 °C toplejši od lanskega, do zdaj najhladnejšega julija v obdobju meritev. Najnižja temperatura je bila 9,7 °C (17. julija), najvišja pa 34,1 °C (1. julija). To je bila tretja absolutno najvišja izmerjena temperatura od pričetka meritev na Zaplani jeseni 2002. Zabeleženih je bilo 21 toplih dni s temperaturo nad 25 °C, nad 30 °C pa se je ogrelo v 9 dneh. V številu toplih dni je bil julij 2006 bolj ekstremen, enak pa je bil po številu vročih dni. Mesec je bil izrazito sušen, suša pa se je zaostrila predvsem po zadnjih izrazitejših padavinah 12. julija. Padlo je 53,4 mm padavin ali 35 % julijskega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Največ padavin v enem dnevu, 23,1 mm, je bilo za zadnjih 24 ur izmerjeno 10. julija zjutraj. V zadnjih nekaj letih je bil na vremenski postaji sušnejši le še julij 2006, vendar je bila ponekod drugod padavinska slika zaradi neviht tudi drugačna. Za primerjavo je potrebno omeniti, da je julija v Ljubljani padlo enkrat več padavin kot na Zaplani, ki ima hkrati tudi neugodno strukturo tal na kraškem terenu. Velika sušnost tal je na Zaplani in nasploh v krajih Notranjske še povišala dnevno temperaturo zraka, kar se je kazalo po tem, ko so posamezne vremenske postaje na Notranjskem kljub večji nadmorski višini zlahka presegale 30 °C in beležile podobno visoke temperature kot nekatere nižinske postaje v osrednji Sloveniji. V juliju je na območju vremenske postaje na Spodnji Zaplani izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani julija 2012.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

V mraziščih je najnižja temperatura zraka kot posledica radiacijskega ohlajanja dosežena v nočnih ali zgodnjih jutranjih urah, medtem ko je sredi dneva v njih navadno podobno ali celo bolj toplo kot v njihovi okolici. 13. junija čez dan pa je bil v enem izmed mrazišč na Zaplani zabeležen zanimiv pojav ohladitve zaradi toče.

Ob nevihtah zajame vremensko postajo Zaplana (566 m) in dve bližnji mrazišči enaka zračna masa. Temperatura se povsod uskladi, saj hladen zrak zaradi močnejšega vetra in padavin zapolni tudi najglobje kotanje. Temperatura med vremensko postajo Zaplana in mrazišči se pogosto precej razlikuje, najhitreje pa se uskladi v primeru kakšne nevihte. To je vidno na spodnjem grafikonu, ki kaže razmere ob običajni nevihti z dežjem.

Enaka temperatura zraka na vseh treh merilnih mestih ob popoldanski nevihti 9. julija 2012.

V zgornjem primeru predstavlja manjšo posebnost zgolj mrazišče Globoka dolina, v katerem je bilo zaradi zaprtosti in zasenčenosti hladneje že pred samo nevihto, pa tudi po nevihti ohlajeni zrak se je v mrazišču obdržal dlje časa. Zato sta se ostali dve merilni mesti po temperaturi za krajši čas izenačili z Globoko dolino, nato pa se z ogrevanjem od nje ponovno oddaljili.

Nevihta 13. junija 2012 se je razlikovala od zgoraj omenjene nevihte po toči, ki je pokrivala tla. Iz naslednjega grafikona je razvidno, kako je temperatura po nevihti v mrazišču Dolinca in še posebej v Globoki dolini padla nižje kot na vremenski postaji Zaplana.

Ob nevihti s točo 13. junija 2012 je bila ohladitev izrazitejša v bolj zaprtih območjih, kot so mrazišča.

Vzrok za tako izrazito ohladitev v Globoki dolini je toča. Ob taljenju je bistveno bolj vplivala na nižjo temperatura zraka v zaprti in zatišni Globoki dolini kot pa v plitvem mrazišču Dolinca in na reliefno povsem odprti vremenski postaji Zaplana. Na vremenski postaji Zaplana je toča ohlajala plast zraka tik nad tlemi, v mrazišču Dolinca je njen vpliv segal malo višje (za 1 °C nižja temperatura), v Globoki dolini pa je zaradi manjšega volumna mrazišča (zraka) ta vpliv segel najvišje. 4,8 °C ob 14. uri sredi junija na nadmorski višini komaj 489 m je vsekakor omembe vreden mraz! Za primerjavo povejmo, da se je na 800 m visoki Ulovki, ki jo je nevihta sicer nekoliko zgrešila, ohladilo le do 10,6 °C.

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 31. majem in 20. julijem, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura zraka 1,1 °C izmerjena 15. junija. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, se je iste noči ohladilo do 8,9 °C. V mrazišču se je občutneje ohladilo predvsem v treh zaporednih nočeh v sredini junija. Po omenjeni najhladnejši noči je bilo 16. junija izmerjeno 1,9 °C, 17. junija pa 2,1 °C. Hladno je bilo še 17. julija zjutraj s temperaturo 2,6 °C, sicer pa v obravnavanem obdobju ni bilo zabeleženih kakšnih temperaturnih posebnosti.  V mrazišču je bilo najtopleje 1. julija, ko se je ob jugozahodnem vetru ogrelo do 33,4 °C. Na zgornji meteorološki postaji Zaplana je bilo istega dne zaradi zatišne lege izmerjeno celo 34,0 °C.

Na nekaterih slovenskih meteoroloških postajah z dolgoletnim merilnim nizom je minil drugi najtoplejši junij doslej. Temperaturni odklon je bil glede na temperaturno povprečje v obdobju 1961-1990 na območju osrednje Slovenije pozitiven in je znašal 3 °C. Mesec je bil podpovprečno namočen, vendar ni zaostajal veliko od običajne junijske količine padavin. Zaradi lokalnih neviht je bil odklon od padavinskega povprečja ponekod še manjši, kar se je zaradi obilnih nalivov 13. junija zgodilo ravno na primeru Zaplane.

Na Zaplani je minil najtoplejši junij od pričetka rednih meritev temperature leta 2006. Povprečna mesečna temperatura na Zaplani je znašala 18,0 °C, povprečna najnižja 12,9 °C, povprečna najvišja pa 24,0 °C. Najnižja temperatura je bila 7,0 °C (14. junija), najvišja pa 32,0 °C (30. junija). Mesec je bil za 0,3 °C toplejši od prej najtoplejšega junija 2007 in za 2 °C toplejši od najhladnejšega junija 2009.  Zabeleženih je bilo 12 toplih dni s temperaturo nad 25 °C, štirje vroči dnevi s temperaturo nad 30 °C pa so se zvrstili v zadnji tretjini meseca. V številu toplih in vročih dni je bil na vremenski postaji Zaplana bolj ekstremen le še junij 2006. Mesec je bil dokaj povprečno namočen, saj je padlo 137,4 mm ali 90 % junijskega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Časovno so bile padavine razporejene neenakomerno, saj je po namočeni prvi polovici meseca nastopilo sušno obdobje. Največ padavin v enem dnevu, 36,7 mm, je bilo za zadnjih 24 ur izmerjeno 14. junija zjutraj. Dan poprej so bile obilne padavine z manjšo točo na območju Zaplane in Vrhnike, marsikje drugod pa so skoraj povsem izostale. Tako je bila ob koncu meseca količina padavin na Zaplani večja kot v bližnji okolici, odklon od dolgoletnega povprečja pa manjši. V juniju je izrazito prevladoval vzhodni veter, vendar delež jugozahodnega vetra, kot je to sicer običajno na vremenski postaji Zaplana, ni bil zanemarljiv.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani junija 2012.

Viri podatkov:

– spletne strani arso.gov.si