Za najbolj vroče meteorološko poletje v Sloveniji in njeni soseščini velja poletje 2003. Letošnje poletje se po povprečni temperaturi predvsem zaradi manj vročega junija uvršča na drugo mesto, vendar bi lahko bilo po kakšnih drugih vremenskih kazalcih na nekaterih območjih države tudi na prvem mestu. Temperaturni odklon treh poletnih mesecev junij-avgust je bil glede na temperaturno povprečje v obdobju 1961-1990 na območju osrednje Slovenije pozitiven in je znašal do 4 °C. Do tako izrazito pozitivnega temperaturnega odklona bi seveda težko prišlo brez pojava suše, ki se je še posebej v jugozahodnem delu države stopnjevala do domala katastrofalnih razsežnosti.

Na Zaplani je minilo najtoplejše poletje od pričetka vsakodnevnih meritev temperature zraka leta 2006. Povprečna temperatura zraka je znašala 19,4 °C, povprečna najnižja 13,6 °C, povprečna najvišja pa 26,0 °C. Poletje je bilo za 1,2 °C toplejše od doslej najtoplejšega poletja v lanskem letu in za 1,8 °C toplejše od poletja 2006, do zdaj najhladnejšega poletja v obdobju meritev. Nekaj zadnjih poletij je bilo po povprečni temperaturi med seboj precej podobnih in iz tega vidika je izstopajoče predvsem letošnje poletje. Najnižja temperatura je bila 6,7 °C (27. avgusta), najvišja pa 35,6 °C (22. avgusta). Temperatura je v kar dveh dneh presegla 35 °C, zabeležen pa je bil tudi nov vročinski rekord. Po živosrebrnem termometru je bilo izmerjeno celo 35,9 °C, v vsakem primeru pa je bila to nova najvišja temperatura od pričetka meritev na Zaplani jeseni 2002. Zabeleženih je bilo 55 toplih dni s temperaturo nad 25 °C, nad 30 °C pa se je ogrelo v 22 dneh. V številu vročih in toplih dni letošnje poletje v obdobju po letu 2006 nima konkurence, kot bo razvidno iz nadaljevanja je preseglo celo po vročini izjemno poletje 2003. Padlo je 247,3 mm dežja, kar je malo več kot polovica poletnega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Ena izmed sicer redkih neviht je 13. junija Spodnji Zaplani prinesla tudi točo.

Podatki z ostalih merilnih mest po Zaplani

V spodnji tabeli so podane temperature s treh merilnih mest na Zaplani. Glavne vremenske postaje na Spodnji Zaplani, višinskega merilnega mesta na vrhu Ulovke in termometra v mrazišču Dolinca. Razvidno je, da so zaradi večje nadmorske višine dnevne temperature na Ulovki nižje od tistih na Spodnji Zaplani, obratno pa je pri nočnih temperaturah, ki so lahko na Ulovki zaradi lege v zgornjem delu temperaturne inverzije precej višje. To se pri Ulovki kaže s pojavom toplih noči, glede tega pa je bil zanimiv zlasti 22. avgust, ko se na Ulovki tudi ponoči ni ohladilo pod 22,6 °C. Na Ulovki visoke nočne temperature precej višajo temperaturno povprečje, ki je bilo v avgustu le za 0,1 °C nižje od povprečja Spodnje Zaplane. Vzrok za to razliko je zagotovo tudi majhno število padavinskih dni, v katerih na Ulovki ne bi bilo hladneje samo čez dan, temveč tudi ponoči. Največ toplih noči je bilo predvidoma v pasu med 650 in 700 m nadmorske višine, še posebno zato, ker je bilo na Ulovki zabeleženo kar nekaj noči z minimalno temperaturo le malo pod 20 °C. V mrazišču Dolinca je temperatura celo dvakrat padla pod ledišče, zaradi bistveno hladnejših noči pa je daleč najnižje tudi temperaturno povprečje.

Podatki s treh merilnih mest na Zaplani za obdobje med 1. junijem in 31. avgustom 2012.

Primerjava z meteorološkim poletjem 2003

Kot je že bilo zapisano je bilo v Sloveniji najbolj vroče poletje leta 2003. Pravkar minulo poletje se po povprečni temperaturi predvsem zaradi manj vročega junija s poletjem 2003 ne more kosati, do drugačnih zaključkov pa pridemo, če upoštevamo še kakšen drugi vremenski kazalec.

1. Višina padavin

Podatki kažejo, da je bilo poletje 2003 zaradi ugodnejše razporeditve padavin na območju Zaplane manj sušno od letošnjega poletja. V spodnjem grafikonu so podatki o letošnjih padavinah na vremenski postaji Zaplana in padavinah v Rovtah in Logatcu za leto 2003. Pri interpretaciji podatkov je potrebno upoštevati dejstvo, da je letos zaradi lokalnih neviht v okolici Vrhnike in na Zaplani padlo več dežja kot v Logatcu ter v njegovem zahodnem in južnem zaledju. Po podatkih zasebne vremenske postaje je v poletju 2012 v Logatcu padlo samo 206 mm padavin. Tako so bile v večini krajev občine Logatec padavinske razmere še slabše od razmer, ki jih kaže spodnji grafikon za območje Zaplane.

Letošnja kumulativa padavin na Zaplani v primerjavi s kumulativo na dveh ARSO padavinskih postajah v poletju 2003.

2. Najvišja dnevna temperatura zraka

Večja sušnost omogoča skupaj z manjšo količino oblačnosti, bolj suhimi tlemi in nižjo zračno vlažnostjo tudi višjo dnevno temperaturo zraka. V poletju 2003 se je na Zaplani s pomočjo živosrebrnega termometra že beležila najvišja dnevna temperatura, ti podatki pa so osnova za primerjavo z letošnjim poletjem. Ker za leto 2003 obstajajo le podatki omenjenega termometra, podatki z novejše samodejne postaje pa niso povsem identični, je bil pri analizi upoštevan le živosrebrni termometer. Ta običajno kaže dve ali tri desetinke stopinje Celzija višjo temperaturo, tako da v letošnjem poletju po tem termometru ni bilo samo 22 vročih dni s temperaturo 30 °C in več, temveč kar 24. V poletju 2003 je bilo na Zaplani 18 vročih dni.

Letošnje poletje je bilo bolj ekstremno tudi ob upoštevanju novih vročinskih rekordov. V poletju 2003 je bila najvišja izmerjena temperatura 34,3 °C, v minulem poletju pa je bila ta vrednost presežena kar štirikrat! Absolutni rekord iz leta 2003 je bil presežen za 1,6 °C in zdaj znaša 35,9 °C.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– podatki z zasebne vremenske postaje Gornji Logatec

Comments are closed.