Letošnji november je bil po vremenskih razmerah precej drugačen od lanskega. Zadnji mesec meteorološke jeseni je zaznamovalo pogosto oblačno vreme s padavinami v obliki dežja, posledično so bile toplejše noči, ki so znatno prispevale k visoki povprečni mesečni temperaturi zraka. Temperaturni odklon je bil glede na temperaturno povprečje v obdobju 1961-1990 na območju osrednje Slovenije močno pozitiven in je znašal 4 °C.

Povprečna mesečna temperatura na Zaplani je znašala 7,0 °C, povprečna najnižja 5,0 °C, povprečna najvišja pa 9,6 °C. Mesec je bil nadpovprečno topel glede na 7-letno merilno obdobje vremenske postaje Zaplana. Bil je enako topel kot do zdaj najtoplejši november 2006, glede na najhladnejši november 2011 pa je v pozitivno smer odstopal kar za 5,3 °C. Zabeležena je bila doslej najvišja povprečna mesečna minimalna temperatura, saj tako toplih juter v novembru po letu 2006 še ni bilo. Najnižja temperatura je bila -1,9 °C (8. novembra), najvišja pa 15,8 °C (5. novembra). Zabeležena sta bila le dva hladna dneva z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C. V novembru 2011 za primerjavo temperatura v kar 11 ledenih dneh tudi čez dan ni presegla ledišča. Nadaljeval se je niz toplih juter in kjer v oktobru temperatura ni padla pod ledišče, denimo v Ljubljani, bo prva jesenska negativna temperatura zabeležena nenavadno pozno. Padlo je 230,3 mm padavin, kar je 95 % novembrskega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Na pogled izjemno velika količina dežja je v resnici običajna za te kraje s submediteranskim padavinskim režimom oziroma viškom padavin v jeseni. Največ padavin v enem dnevu, 45,7 mm, je bilo za zadnjih 24 ur izmerjeno 5. novembra zjutraj. Lanski november je bil popolnoma drugačen od letošnjega tudi na področju padavin, saj je takrat v celem mesecu padlo le 6 mm padavin. Simbolično je snežilo prav ob koncu meseca, ko je do nastanka tanke snežne odeje prišlo le na Zgornji Zaplani nad 700 m nadmorske višine. V novembru je na območju vremenske postaje na Spodnji Zaplani prevladoval veter vzhodnih smeri, v večji meri kot običajno pa je bil zastopan tudi zahodni veter. 5. novembra je pihal močan zahodni veter, zaradi zatišne lege merilca vetra slabše kakovosti pa je bila največja izmerjena hitrost vetra precej nižja od realne. Glede na nekatere bližnje vremenske postaje na vetru bolj izpostavljenih lokacijah so posamezni sunki vetra dosegali hitrost vsaj 60 km/h.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani novembra 2012.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih vremenskih postaj

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

V zadnjem merilnem nizu med 15. oktobrom in 17. novembrom je prevladovalo oblačno vreme. Takšne vremenske razmere, sicer značilne za prehodne jesenske mesece, v mraziščih ne dopuščajo posebnega mraza, ki tako po temperaturi manj odstopajo od okolice kot je to običajno. 30. oktobra zjutraj je bila ob prisotnosti snežne odeje sicer zabeležena nizka temperatura zraka, ki pa bi bila še precej nižja če tekom noči ne bi nastala nizka oblačnost.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura -11,7 °C izmerjena 30. oktobra. Minimum je bil dosežen malo po polnoči, v preostanku noči pa se je temperatura zaradi oblačnosti in prebitja temperaturne inverzije dvignila na -2,7 °C, kolikor je bila takrat tudi temperatura v okolici mrazišča. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad dnom mrazišča Dolinca, se je v omenjeni noči ohladilo do -3,2 °C. Temperatura se je v mrazišču izraziteje spustila še 30. oktobra zvečer (-7,1 °C), 8. novembra (-4,3 °C) in 10. novembra sredi noči (-4,1 °C). V mrazišču je bilo z 20,3 °C najtopleje 19. oktobra. Na zgornji meteorološki postaji Zaplana je bila istega dne ob jugozahodnem vetru najvišja izmerjena temperatura 20,6 °C.

Hitri posnetek nastanka večerne radiacijske meglice v mrazišču Dolinca 22. oktobra 2012.

Oktobrski temperaturni odklon je bil glede na temperaturno povprečje v obdobju 1961-1990 na območju osrednje Slovenije pozitiven, vendar je znašal le pol stopinje Celzija. Osrednji mesec meteorološke jeseni je zaznamovalo pogosto oblačno vreme s padavinami, ob premiku urinih kazalcev na zimski čas pa se je očitno premaknilo tudi vreme, ki je postreglo s pravim zimskim vremenom.

Povprečna mesečna temperatura je znašala 9,7 °C, povprečna najnižja 7,2 °C, povprečna najvišja pa 13,7 °C. Mesec je bil po temperaturi nekoliko nadpovprečen glede na 7-letno merilno obdobje vremenske postaje Zaplana. Glede na najtoplejši oktober 2006 je odklon znašal -1,6 °C, glede na najhladnejši oktober v letih 2010 in 2011 pa 2,5 °C. Najnižja temperatura je bila -3,2 °C (30. oktobra), najvišja pa 20,6 °C (19. oktobra). Ob koncu meseca so se zvrstili štirje zaporedni hladni dnevi z najnižjo dnevno temperaturo pod lediščem. Prva negativna temperatura 2 m od tal v vremenski hišici na Spodnji Zaplani je bila zabeležena šele 28. oktobra. To je relativno pozno, na vremenski postaji se je od pričetka meritev leta 2002 prva zmrzal kasneje pojavila le še v novembru 2004. Prva jesenska negativna temperatura podobno kot lansko leto ni bila zabeležena v kakšni jasni in mirni noči pod vplivom temperaturne inverzije, temveč v času padavin in vetra. Padlo je 160,9 mm padavin, kar je 75 % oktobrskega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Največ padavin v enem dnevu, 56,5 mm, je bilo za zadnjih 24 ur izmerjeno 28. oktobra zjutraj, ko je del padavin padel tudi v obliki snega. To je že drugi zaporedni oktober, v katerem je bila zabeležena za ta mesec nenavadno debela snežna odeja. 28. oktobra zvečer in zjutraj naslednji dan je na vremenski postaji snežna odeja segala 23 cm visoko. To je bil na Zaplani verjetno največji vremenski dogodek v oktobru, ponekod drugod pa bi lahko to vlogo pripisali tudi močnemu dežju, ki je Zaplano večinoma obšel nekoliko bolj zahodno in severno. V oktobru je na območju vremenske postaje na Spodnji Zaplani izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri. Lega ob Ljubljanski kotlini je prišla do izraza v času ustaljenega vremena v dneh po 20. oktobru, ko je Zaplana izstopala po dolgotrajni megli in nizkih dnevnih temperaturah.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani oktobra 2012.

Posnetek zimskega prebliska, ki se je podobno kot lani tudi letos prvič zgodil že v oktobru.

Sovpadanje obilnih padavin z ohladitvijo hladne fronte in kasnejše zadrževanje ciklonskega območja nad severnim Sredozemljem je vzrok za skoraj rekordno debelo oktobrsko snežno odejo na Zaplani. To je bilo že drugo zaporedno obilno oktobrsko sneženje, v primerjavi z lanskim sneženjem pa letošnji dogodek zaradi več vzrokov ne bo ostal zapisan kot snegolom.

V petek, predvsem pa v soboto, 27. oktobra, so se v zahodnih in deloma osrednjih predelih Slovenije pojavljali močni nalivi. V takratni fazi je bilo območje Zaplane glede na najbolj namočene kraje deležno relativno majhne količine dežja, ki je pa je bila absolutno gledano še vedno velika (66 mm). Hladnejši zrak nas je dosegel v nedeljo ob polnoči, temperatura pa je z 11 °C v bližino ledišča padla ob 4. uri zjutraj, ko je tudi pričelo snežiti. Padavine povezane s hladno fronto so prenehale v jutranjih urah, ko je bilo izmerjeno že 19 cm snega. Dnevna temperatura je nato presegla ledišče in snežna odeja se je zato posedala. Sneženje se je spet pojavilo v popoldanskih in večernih urah in tako je bila pozno zvečer in naslednje jutro izmerjena 23-centimetrska snežna odeja. Glede na podatke z okoliških vremenskih postaj je bilo v Logatcu snega okoli 10 cm manj kot na Spodnji Zaplani.

Debelejša snežna odeja v oktobru se je v širši okolici Logatca pojavila v letih 1970, 1974, 1992 in 2003, na Zaplani pa je bila najdebelejša 20. oktobra lani, ko je v večernih urah v višino merila 25 cm. Čeprav je bilo tokrat izmerjeno le za odtenek manj snega pa pri tem, vsaj na območju Zaplane, ni prišlo do večjega snegoloma. Snežna odeja je naraščala v daljšem časovnem obdobju in snežilo je pri nižji temperaturi, zato je bil sneg tudi manj moker. Olajševalna okoliščina pa je bil predvsem čas pojava sneženja. Drevje je namreč  bistveno bolj ogolelo kot se je to zgodilo med lanskim,  8 dni bolj zgodnjim sneženjem.

Sneženje k sreči ni sovpadlo z obdobjem povsem olistanega drevja.

Snežni odeji navkljub zelo nizkih jutranjih temperatur ni bilo. Potencialno zelo hladna bi bila lahko noč na 30. oktober, ko je ohlajanje zavrla nizka oblačnost. Na vremenski postaji Zaplana je bilo izmerjeno -3,2 °C, do zdaj pa je bilo najhladneje 26. oktobra 2003 z -7,9 °C.  V mrazišču Dolinca prav tako ni bila presežena rekordno nizka oktobrska temperatura -20,6 °C iz leta 2003, saj se je tokrat v krajšem obdobju jasnega vremena v večernih urah ohladilo do -11,7 °C.

Viri podatkov:

– zasebna vremenska postaja v Gornjem Logatcu

V zadnjem merilnem nizu med 12. septembrom in 15. oktobrom je prevladovalo bolj dinamično vreme s pogosto oblačnostjo. Takšne vremenske razmere ne dopuščajo posebnega mraza v mraziščih, ki tako po temperaturi manj odstopajo od okolice kot je to običajno. To se pogosto dogaja ravno v prehodnih jesenskih mesecih.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura -2,0 °C izmerjena 17. septembra. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad dnom mrazišča Dolinca, se je iste noči ohladilo do 5,4 °C. Vendar je bilo na tej lokaciji še hladneje v noči na 21. september. Temperatura se je v mrazišču izraziteje spustila še 21. (-1,5 °C) in 22. septembra (-0,6 °C). Po tem datumu temperatura ni več padla pod ledišče in to kaže na slabe vremenske razmere v nadaljevanju merilnega obdobja, ko je potencial za nizke temperature sicer večji. Veliko je bilo primerov nepopolnega ohlajanja, ko so vremenske razmere dopuščale le kratkotrajne in izrazite padce temperature. V mrazišču je bilo z 22,0 °C najtopleje v treh dneh, 18., 25. in 29. septembra. Na zgornji meteorološki postaji Zaplana je bila najvišja izmerjena temperatura v dveh dneh nižja kot v mrazišču, le 25. septembra je zaradi jugozahodnega vetra segla za spoznanje višje do vrednosti 22,1 °C.

Septembrski temperaturni odklon je bil glede na temperaturno povprečje v obdobju 1961-1990 na območju osrednje Slovenije pozitiven in je znašal dobro stopinjo Celzija. Prvi mesec meteorološke jeseni je zaznamovalo pogosto oblačno vreme s količino padavin blizu povprečja, najvišja izmerjena temperatura v mesecu pa je bila ena od najnižjih za mesec september v zadnjih nekaj letih.

Mesec je bil po temperaturi dokaj povprečen glede na 7-letno merilno obdobje vremenske postaje Zaplana. Povprečna mesečna temperatura je znašala 14,4 °C, povprečna najnižja 10,7 °C, povprečna najvišja pa 19,4 °C. Mesec je bil za 2 °C hladnejši od najtoplejšega septembra v lanskem letu in za 2,5 °C toplejši od najhladnejšega v letu 2007. Najnižja temperatura je bila 3,2 °C (21. septembra), najvišja pa 23,5 °C (10. in 11. septembra). Nizka jutranja temperatura 21. v mesecu ni bila izjemna, saj se je po letu 2002 temperatura v septembru nižje kot letos spustila petkrat, tudi povsem na začetku meseca, medtem ko je bila v letu 2008 celo negativna. Glede na povprečno najvišjo dnevno temperaturo mesec ni bil hladen, po drugi strani pa se čez dan niti enkrat ni pretirano ogrelo. Po izmerjenih 30 °C v lanskem septembru se je namreč letos zaradi oblačnega vremena ogrelo le do 23,5 °C. Nižja temperatura je bila izmerjena le še v izjemno namočenem septembru 2010. 27. septembra je bila ob južnem vetru predvsem na Primorskem in na Krasu zabeležena topla noč z najnižjo nočno temperaturo nad 20 °C, na Notranjskem pa za ta čas svojevrsten rekord ni bil zabeležen in tudi na Zaplani se je temperatura tisto noč gibala okoli 17 °C. Padlo je 193,7 mm dežja, kar je 90 % septembrskega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Največ padavin v enem dnevu, 77,6 mm, je bilo za zadnjih 24 ur izmerjeno 13. septembra zjutraj. V zadnjem tednu dni meseca je vremenskim napovedim in splošno deževnemu vremenu navkljub na Zaplani padlo relativno malo dežja, ki je bil sicer omejen na skrajni severozahod države. V septembru je na območju vremenske postaje na Spodnji Zaplani izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri in samo v zadnji tretjini meseca je prevladoval jugozahodnik. Tega so spremljali tudi močnejši sunki vetra, ki pa zaradi dokaj zatišne lege vetromera niso bili zabeleženi.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani septembra 2012.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Na spletnih straneh Podnebje Zaplane je dodan nov zavihek z do zdaj znanimi informacijami o novo ustanovljenem Društvu za raziskovanje vremena in podnebja (DRVP). Za neposreden dostop do informacij pa kliknite na spodnji simbol društva.

V zadnjem merilnem nizu med 13. avgustom in 12. septembrom je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -0,6 °C izmerjena 8. septembra. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad dnom mrazišča Dolinca, se je iste noči ohladilo do 7,4 °C. Temperatura je padla pod ledišče tudi 28. avgusta, ko je bilo -0,1 °C in tako sta bila v zadnjem mesecu meteorološkega poletja zabeležena kar dva dneva z negativno jutranjo temperaturo. V bližino ledišča se je temperatura spustila še 27. avgusta (0,2 °C) in 9. septembra (0,6 °C). V mrazišču je bilo s 34,2 °C najtopleje 22. avgusta. Na zgornji meteorološki postaji Zaplana je bilo istega dne zaradi zatišne lege izmerjeno celo 35,6 °C.

Za najbolj vroče meteorološko poletje v Sloveniji in njeni soseščini velja poletje 2003. Letošnje poletje se po povprečni temperaturi predvsem zaradi manj vročega junija uvršča na drugo mesto, vendar bi lahko bilo po kakšnih drugih vremenskih kazalcih na nekaterih območjih države tudi na prvem mestu. Temperaturni odklon treh poletnih mesecev junij-avgust je bil glede na temperaturno povprečje v obdobju 1961-1990 na območju osrednje Slovenije pozitiven in je znašal do 4 °C. Do tako izrazito pozitivnega temperaturnega odklona bi seveda težko prišlo brez pojava suše, ki se je še posebej v jugozahodnem delu države stopnjevala do domala katastrofalnih razsežnosti.

Na Zaplani je minilo najtoplejše poletje od pričetka vsakodnevnih meritev temperature zraka leta 2006. Povprečna temperatura zraka je znašala 19,4 °C, povprečna najnižja 13,6 °C, povprečna najvišja pa 26,0 °C. Poletje je bilo za 1,2 °C toplejše od doslej najtoplejšega poletja v lanskem letu in za 1,8 °C toplejše od poletja 2006, do zdaj najhladnejšega poletja v obdobju meritev. Nekaj zadnjih poletij je bilo po povprečni temperaturi med seboj precej podobnih in iz tega vidika je izstopajoče predvsem letošnje poletje. Najnižja temperatura je bila 6,7 °C (27. avgusta), najvišja pa 35,6 °C (22. avgusta). Temperatura je v kar dveh dneh presegla 35 °C, zabeležen pa je bil tudi nov vročinski rekord. Po živosrebrnem termometru je bilo izmerjeno celo 35,9 °C, v vsakem primeru pa je bila to nova najvišja temperatura od pričetka meritev na Zaplani jeseni 2002. Zabeleženih je bilo 55 toplih dni s temperaturo nad 25 °C, nad 30 °C pa se je ogrelo v 22 dneh. V številu vročih in toplih dni letošnje poletje v obdobju po letu 2006 nima konkurence, kot bo razvidno iz nadaljevanja je preseglo celo po vročini izjemno poletje 2003. Padlo je 247,3 mm dežja, kar je malo več kot polovica poletnega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Ena izmed sicer redkih neviht je 13. junija Spodnji Zaplani prinesla tudi točo.

Podatki z ostalih merilnih mest po Zaplani

V spodnji tabeli so podane temperature s treh merilnih mest na Zaplani. Glavne vremenske postaje na Spodnji Zaplani, višinskega merilnega mesta na vrhu Ulovke in termometra v mrazišču Dolinca. Razvidno je, da so zaradi večje nadmorske višine dnevne temperature na Ulovki nižje od tistih na Spodnji Zaplani, obratno pa je pri nočnih temperaturah, ki so lahko na Ulovki zaradi lege v zgornjem delu temperaturne inverzije precej višje. To se pri Ulovki kaže s pojavom toplih noči, glede tega pa je bil zanimiv zlasti 22. avgust, ko se na Ulovki tudi ponoči ni ohladilo pod 22,6 °C. Na Ulovki visoke nočne temperature precej višajo temperaturno povprečje, ki je bilo v avgustu le za 0,1 °C nižje od povprečja Spodnje Zaplane. Vzrok za to razliko je zagotovo tudi majhno število padavinskih dni, v katerih na Ulovki ne bi bilo hladneje samo čez dan, temveč tudi ponoči. Največ toplih noči je bilo predvidoma v pasu med 650 in 700 m nadmorske višine, še posebno zato, ker je bilo na Ulovki zabeleženo kar nekaj noči z minimalno temperaturo le malo pod 20 °C. V mrazišču Dolinca je temperatura celo dvakrat padla pod ledišče, zaradi bistveno hladnejših noči pa je daleč najnižje tudi temperaturno povprečje.

Podatki s treh merilnih mest na Zaplani za obdobje med 1. junijem in 31. avgustom 2012.

Primerjava z meteorološkim poletjem 2003

Kot je že bilo zapisano je bilo v Sloveniji najbolj vroče poletje leta 2003. Pravkar minulo poletje se po povprečni temperaturi predvsem zaradi manj vročega junija s poletjem 2003 ne more kosati, do drugačnih zaključkov pa pridemo, če upoštevamo še kakšen drugi vremenski kazalec.

1. Višina padavin

Podatki kažejo, da je bilo poletje 2003 zaradi ugodnejše razporeditve padavin na območju Zaplane manj sušno od letošnjega poletja. V spodnjem grafikonu so podatki o letošnjih padavinah na vremenski postaji Zaplana in padavinah v Rovtah in Logatcu za leto 2003. Pri interpretaciji podatkov je potrebno upoštevati dejstvo, da je letos zaradi lokalnih neviht v okolici Vrhnike in na Zaplani padlo več dežja kot v Logatcu ter v njegovem zahodnem in južnem zaledju. Po podatkih zasebne vremenske postaje je v poletju 2012 v Logatcu padlo samo 206 mm padavin. Tako so bile v večini krajev občine Logatec padavinske razmere še slabše od razmer, ki jih kaže spodnji grafikon za območje Zaplane.

Letošnja kumulativa padavin na Zaplani v primerjavi s kumulativo na dveh ARSO padavinskih postajah v poletju 2003.

2. Najvišja dnevna temperatura zraka

Večja sušnost omogoča skupaj z manjšo količino oblačnosti, bolj suhimi tlemi in nižjo zračno vlažnostjo tudi višjo dnevno temperaturo zraka. V poletju 2003 se je na Zaplani s pomočjo živosrebrnega termometra že beležila najvišja dnevna temperatura, ti podatki pa so osnova za primerjavo z letošnjim poletjem. Ker za leto 2003 obstajajo le podatki omenjenega termometra, podatki z novejše samodejne postaje pa niso povsem identični, je bil pri analizi upoštevan le živosrebrni termometer. Ta običajno kaže dve ali tri desetinke stopinje Celzija višjo temperaturo, tako da v letošnjem poletju po tem termometru ni bilo samo 22 vročih dni s temperaturo 30 °C in več, temveč kar 24. V poletju 2003 je bilo na Zaplani 18 vročih dni.

Letošnje poletje je bilo bolj ekstremno tudi ob upoštevanju novih vročinskih rekordov. V poletju 2003 je bila najvišja izmerjena temperatura 34,3 °C, v minulem poletju pa je bila ta vrednost presežena kar štirikrat! Absolutni rekord iz leta 2003 je bil presežen za 1,6 °C in zdaj znaša 35,9 °C.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– podatki z zasebne vremenske postaje Gornji Logatec