Ob koncu zadnjega merilnega niza med 17. novembrom in 14. decembrom se je pojavilo nekajdnevno obdobje, v katerem so s snežno odejo pokrita mrazišča po temperaturi zraka predstavljala nek povsem drugi svet. Mrzlo obdobje ni postreglo z novimi rekordnimi vrednostmi, kljub temu pa je bilo zabeleženo veliko omembe vrednih zanimivosti, zaradi katerih bo tokratno poročilo o razmerah v mraziščih nekoliko daljše.

V mrazišču Dolinca je bila tekom merilnega obdobja najnižja temperatura -25,9 °C izmerjena 13. decembra. Minimum je bil dosežen malo po 1. uri zjutraj, v preostanku noči pa se je temperatura zaradi vpliva bližajoče se vremenske motnje dvigovala. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad dnom mrazišča Dolinca, se je v omenjeni noči ohladilo do -14,0 °C. Tekom opisanega mrzlega obdobja ni bil zabeležen primer, ko bi temperatura enakomerno brez večjih motenj padala od popoldneva do jutra. V mrazišču je bilo z 12,0 °C najtopleje 27. novembra. Na zgornji meteorološki postaji Zaplana je bila istega dne ob jugozahodnem vetru najvišja izmerjena temperatura 11,8 °C. V noči na 12. december je bilo začasno postavljeno tudi merilno mesto v sosednjem mrazišču, ki je zaradi svoje oblike pri raziskovalcih mrazišč znano kot Dvojček. Naslednjo noč merilno mesto sicer ni bilo postavljeno, je bilo pa zato izvedenih nekaj terenskih meritev temperature.

V mrazišču Dvojček se žal še vedno opravljajo le občasne meritve pozimi.

Iz spodnjega grafikona je razvidno, da je Dvojček zaradi večje odprtosti kotanje bolj ekstremno mrazišče od Dolince. Vse je odvisno od vetrovnih razmer in zasneženosti tal. V kopnih razmerah je Dolinca vedno hladnejša, ob snegu in ugodnem vetru pa je temperatura v Dvojčku pogosto za eno ali dve stopinji Celzija nižja. Zaradi večje plitvosti Dvojčka se tu motnje v nočnem ohlajanju odražajo v precej večji meri (1). Motnja, ki v Dolinci povzroči komaj zaznavno spremembo v poteku temperature, se lahko v Dvojčku kaže kot nenadna otoplitev za skoraj 10 °C.

Mrazišča so se po temperaturi zraka močno razlikovala od okolice.

Dolinca pa zagotovo prednjači na področju najvišjih dnevnih temperatur (2). V globlji in od okoliških smrek bolj zasenčeni kotanji se lahko plast hladnega zraka lažje obdrži kot v bolj odprtih mraziščih. 11. decembra je bil tako zabeležen temperaturni maksimum komaj -11,3 °C. Še nižji maksimum je bil zabeležen 20. decembra 2009, ko se je temperatura z jutranjih -31,5 °C dvignila na samo -15,2 °C.

Logaško polje je znano po nizkih jutranjih temperaturah, vendar so mrazišča na malo višjih okoliških hribovjih navadno precej hladnejša. Na zasebni vremenski postaji v Gorenjem Logatcu je bila namreč tekom mrzlega obdobja najnižja temperatura -18,8 °C izmerjena 13. decembra. Mrazišči Dolinca in Dvojček sta bili v večernih urah precej hladnejši od nekaterih drugih bolj znanih slovenskih mrazišč, kot je Babno Polje ali Zadlog nad Idrijo. To je razvidno tudi iz spodnje primerjave med izbranimi mrazišči.

Potek temperature v treh izbranih mraziščih v noči na 12. december 2012.

Mrazišča se izjemno ohladijo že v prvih nekaj večernih urah - Dvojček 12. decembra ob 20. uri.

Viri podatkov:

– ARSO-meteo.si

– mreža agrometeoroloÅ¡kih postaj MKGP FURS