Tekom minule zime v mraziščih Zaplane ni bilo izjemno nizkih temperatur in podobno je bilo tudi v najnovejšem spomladanskem merilnem nizu, ki ga je zaznamovala predvsem debela in dolgotrajna snežna odeja v zaprtih mraziščih. Ta je bila posledica izdatnih snežnih padavin pozimi in v zgodnji pomladi ter relativno suhega aprila.

V obdobju med 13. marcem in 3. majem so bile jasne noči brez vetra redke in še te so se pojavljale v času manj mrzle zračne mase. V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura -15,5 °C izmerjena 16. marca. Na vremenski postaji Zaplana 21 m nad dnom mrazišča Dolinca se je v omenjeni noči ohladilo do -9,5 °C. Temperaturna razlika med mraziščem in okolico tako ni bila posebno velika. Temperatura se je v mrazišču globoko spustila še 28. marca sredi noči (-14,6 °C), v nadaljevanju pa so bile nočne temperature že precej višje. V merilnem obdobju se je temperatura nazadnje spustila pod ledišče 26. aprila, ko je bilo -0,8 °C. 1. maja je bila ob vzhodnem vetru v mrazišču izmerjena najvišja temperatura 27,1 °C, na zgornji meteorološki postaji Zaplana pa 25,2 °C.

Zaradi dinamičnega vremena s pogostimi padavinami, kakršno je vladalo v minulih mesecih, pa najbolj zanimivi izmerjeni podatki ne prihajajo iz Dolince, temveč iz precej globjega mrazišča Globoka dolina pri Jezercu. Po sneženi zimi in prvi tretjini pomladi je Globoko dolino še večji del aprila pokrivala meter debela snežna odeja, ki še do 5. maja zjutraj ni povsem skopnela. Sneg v Dolinci je pobralo tri tedne prej, mrazišče pod sedanjim čebelnjakom pa je bilo zasneženo do konca aprila. Dolgo v pomlad zasneženo dno Globoke doline je imelo velik vpliv na temperaturo zraka v tej kraški kotanji.

Potek temperature zraka v mrazišču Globoka dolina v primerjavi z vremensko postajo Zaplana spomladi 2013.

Kot je razvidno iz grafikona je temperatura zraka sledila temperaturi snežne odeje, ki znaša okoli 0 °C. V začetku obdobja je temperatura zraka tudi podnevi vztrajala okoli ledišča, v nadaljevanju pa se je temperatura približala ledišču le še ponoči. Vpliv snežne odeje je dobro viden 16. in 17. marca, ko se je ob otoplitvi v mrazišču hitro segrelo do 0 °C, nad to vrednostjo pa zaradi vpliva mrzlega snega temperatura ni segla. Nizka nadmorska višina mrazišča se pozna v dneh okoli 25. marca, ko je bilo mrazišče ob vetrovnem in s tem premešanem ozračju toplejše od vremenske postaje Zaplana. 18. aprila čez dan pa je bila med vremensko postajo Zaplana in mraziščem zabeležena temperaturna razlika kar 19,2 °C. Takšna temperaturna razlika na območju Zaplane še ni bila izmerjena.