December, januar in februar so meseci meteorološke zime, ki je bila letos na območju osrednje Slovenije druga najtoplejša doslej. Pozitivno je odstopala od dolgoletnega povprečja 1961-1990 za kar 4 °C. S soncem je bila obsijana skromno in padavine so bile pogoste, za razliko od prejšnje zime predvsem v obliki dežja. Precej pretoplo zimo je močno zaznamoval februarski žled, ponekod tudi poplave.

Povprečna zimska temperatura na Zaplani je bila 2,4 °C, povprečna najnižja 0,2 °C in povprečna najvišja 4,8 °C. Najnižja izmerjena temperatura je bila -9,5 °C (18. december), najvišja pa 11,8 °C (12. januar). Pod -10 °C temperatura na vremenski postaji Zaplana ni padla že v zadnjih petih zimskih mesecih in zima 2013/2014 je bila od pričetka meritev leta 2002 sploh prva takšna brez da bi se temperatura spustila pod omenjeno vrednost. Majhna razlika je bila v številu hladnih in ledenih dni. Izmenjevala so se obdobja, ko se temperatura več dni zapored tudi čez dan ni dvignila nad 0 °C, ter obdobja, ko se temperatura dlje časa ni spustila pod ledišče niti ponoči. Izstopa predvsem obdobje med 20. decembrom in 23. januarjem, ko se temperatura na dveh metrih višine nad tlemi niti enkrat ni spustila pod ničlo. Oblačnost je bila pogosta in jasnih ter mrzlih noči ni bilo. Zima ni bila ugodna za meritve v mraziščih in tudi na meteorološki postaji na Spodnji Zaplani ostaja še vedno v veljavi negativni rekord -18,5 °C, zabeležen sicer že v meteorološki pomladi 1. marca 2005.

Meteorološka zima 2013/2014 na Zaplani v primerjavi s preteklimi zimami.

Količina padavin je bila nadpovprečna, padlo je 685,8 mm padavin, kar je še enkrat toliko kot znaša povprečna količina zimskih padavin na meteorološki postaji v Rovtah. Glede padavin sta izstopala januar in še zlasti mesec februar. Kljub temu minula zima po višini padavin ni presegla zime 2009/2010, ko je bilo izmerjeno 730 mm padavin. December je v celoti minil brez snežnih padavin in snežne odeje, tako je bilo tudi vse do konca januarja, ko je snežna odeja po dveh sneženjih presegla višino pol metra. Snežna odeja se je v nadaljevanju precej posedla zaradi teže ledenega oklepa, ki je na drevju dosegel debelino med 7 in 9 cm.

V sicer zelo mili zimi je bilo zaradi žledu povzročene zelo veliko škode.

V letošnji zimi je na območju Zaplane beležil temperaturo zraka še en termometer več kot v preteklosti. V mrazišču Dvojček so bile meritve vzpostavljene konec lanskega novembra, v začetku letošnjega marca pa je bilo ukinjeno merilno mesto v Globoki dolini. Zaradi okvare termometra so podatki z Ulovke za zadnjih šest dni februarja interpolirani s pomočjo sosednjih vremenskih postaj Medvedje Brdo in Šentjošt. V spodnji tabeli so zbrani statistični podatki z vremenske postaje Zaplana (reprezentativna za območje Spodnje Zaplane), Šentjošta (predvidoma reprezentativen za Zgornjo Zaplano na višini okoli 650 m nad morjem), Ulovke (najvišja točka Zaplane), ter mrazišč Dolinca, Dvojček in Globoka dolina. Prvi dve mrazišči sta odprtega tipa in imata zelo nizke nočne temperature, tretje mrazišče je zaprtega tipa in v njem so nizke temperature predvsem čez dan. Spodnja tabela prikazuje število hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo zimsko temperaturo (T min in T max), zimsko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno zimsko temperaturo (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 7., 14. in dvakratne vrednosti temperature ob 21. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko zimo 2013/2014.

Povprečna zimska temperatura je bila povsod po Zaplani pozitivna. Zanimivo je omeniti 18. december, to je dan, ko je bila na Spodnji Zaplani izmerjena najnižja temperatura celotne zime, ravno nasprotno pa na Ulovki najvišja zimska temperatura. Nad nami je namreč vztrajal zelo topel zrak in ob močni temperaturni inverziji je bilo po dolinah bistveno hladneje kot v hribih. Ravno zaradi omenjene inverzije v decembru je bilo na Spodnji Zaplani tudi več ledenih dni kot na vrhu Ulovke, čeprav je navadno ravno obratno. V mrazišču Dolinca je bilo pričakovano največje število dni z zelo nizkimi temperaturami, v zaprtem mrazišču Globoka dolina pa je bilo v povprečju najhladneje. Najnižja temperatura -18,1 °C je bila na Zaplani izmerjena v mrazišču Dvojček. V Dvojčku je bilo ves čas veliko topleje kot v Dolinci, hladnejše od Dolince pa je lahko to mrazišče ob kombinaciji snežne odeje in jasnega neba. To se je v minuli zimi za nekaj ur zgodilo le 29. januarja zvečer.

Viri podatkov:

– spletne strani Agencije RS za okolje

– zasebna vremenska postaja Å entjoÅ¡t nad Horjulom

Februar je bil v osrednji Sloveniji za 3 °C toplejši od dolgoletnega povprečja v obdobju 1961-1990 in zabeležili smo še tretji zimski mesec s povprečno temperaturo nad lediščem. Toda izrazito pretopel in moker mesec je močno zaznamoval večdnevni žled.

Povprečna mesečna temperatura na vremenski postaji Zaplana je znaÅ¡ala 2,4 °C, povprečna najnižja 0,0 °C in povprečna najviÅ¡ja 5,1 °C. S povprečno temperaturo -3,7 °C je bil najhladnejÅ¡i februar 2012, najtoplejÅ¡i pa s temperaturo 3,9 °C februar 2007. Najnižja temperatura v minulem februarju je bila -4,5 °C (4. februarja), najviÅ¡ja pa 11,5 °C (25. februarja). Zabeleženih je bilo 15 hladnih dni z minimalno temperaturo nižjo ali enako 0 °C in 5 zaporednih ledenih dni s celodnevno temperaturo pod lediščem. Padlo je 330,8 mm padavin ali Å¡tirikrat toliko kot jih pade v februarskem povprečju na bližnji vremenski postaji v Rovtah. LetoÅ¡nji februar je bil na Zaplani z naskokom najbolj namočen od pričetka meritev, saj je presegel tudi februar 2010, v katerem je padlo do nedavnega rekordnih 254 mm padavin. NajdebelejÅ¡a snežna odeja debeline 36 cm je bila izmerjena prvega dne v mesecu, zaradi žledu pa se je z začetnih 52 cm v le 24 urah “stanjÅ¡ala” za 16 cm. Ledena obloga je bila na drevju debela do 9 cm in je Notranjsko na bolj ali manj vseh področjih za več dni odrezala od preostalega dela države.

Povprečna dnevna temperatura in kumulativa padavin na Zaplani v februarju 2014. Podatki o padavinah so točni, za večji del meseca pa so časovno razporejeni s pomočjo dveh logaških vremenskih postaj.

Viri podatkov:

– zasebna vremenska postaja Gornji Logatec

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

V obdobju med 26. januarjem in 9. marcem je bilo v mrazišču Dolinca najhladneje 29. januarja, ko se je temperatura zraka spustila na -17,0 °C. Najnižja temperatura je bila izmerjena v večernem času, ko se je nebo ob sveže zapadlem snegu za nekaj ur razjasnilo. Na vremenski postaji Zaplana 21 m nad mraziščem se je takrat ohladilo na -6,1 °C. Ohladitev 29. januarja je bila izjemna v letošnji za mrazišča slabi zimski sezoni, saj se v nadaljevanju v Dolinci ni več ohladilo pod -10 °C. Temperatura se je nižje spustila še 25. februarja (-9,4 °C) in 9. marca (-9,3 °C). Najvišja temperatura v merilnem obdobju, 12,4 °C, je bila izmerjena 8. marca. Na vremenski postaji Zaplana je bilo istega dne zaradi večje izpostavljenosti vzhodnemu vetru 10,3 °C.

V sosednjem mrazišču Dvojček je prvič po vzpostavitvi meritev prišla do izraza večja odprtost kotanje in s tem večja izpostavljenost mrazu kot v sosednjih bolj znanih mraziščih. Tekom merilnega obdobja je bilo mrazišče Dvojček ob temperaturni inverziji sicer vedno toplejše, hladnejše od Dolince pa je bilo ravno na dan največjega mraza 29. januarja, ko je bilo izmerjeno -18,1 °C. Ob prehodni razjasnitvi in snežni odeji je bila odločilna večja hitrost padanje temperature v odprtem Dvojčku in počasnejše ohlajanje v bolj zaprti Dolinci.

Po nekaj ur trajajočem ohlajanju je bilo mrazišče Dvojček hladnejše od Dolince.

Na dan odčitavanja podatkov je prišlo tudi do ukinitve merilnega mesta v mrazišču Globoka dolina pri Jezercu. Najkrajši niz podatkov, kraja termometra pred nekaj leti, najvišje nočne temperature med vsemi mrazišči, pričakovano spravilo lesa v mrazišču in nove meritve v mrazišču Dvojček so razlogi zaradi katerih je prišlo do prekinitve meritev temperature zraka, pri čemer pa se bodo meritve višine snežne odeje še nadaljevale. Po drugi strani so zaradi občasnih okvar termometrov na preostalih pomembnejših merilnih mestih načrtovane podvojene meritve.

V dopolnjenem video posnetku je dokumentirana katastrofalna žledna ujma, ki je močno prizadela tudi Spodnjo Zaplano na območju občin Logatec in Vrhnika. Ko ledeni oklep odpade z drevja je žledna ujma resda mimo, vendar se odpravljanje njenih posledic šele dobro začne. Posnetek skuša na celovit način prikazati vpliv žleda na ljudi in naravo.

Posnetek vključuje 3 fotografije, 3 time lapse posnetke in 139 video posnetkov. Kakovost objavljenega posnetka je pogojena s trenutno strojno in programsko opremo računalnika in bo lahko naknadno izboljšana.

Drugi mesec meteorološke zime je bil v osrednji Sloveniji do 6 °C toplejši od dolgoletnega januarskega povprečja v obdobju 1961-1990. Toplo in mokro obdobje se je iz decembra lanskega leta zavleklo v skorajda ves letošnji januar. Po dolgem obdobju brez negativne temperature zraka se je na Zaplani prav ob koncu meseca zvrstilo nekaj ledenih dni. Pogosto je deževalo, prav ob koncu meseca tudi snežilo in celo žledilo, ko z neba niso padale le še žabe.

Povprečna mesečna temperatura na vremenski postaji Zaplana je znašala 3,5 °C, povprečna najnižja 1,7 °C in povprečna najvišja 5,5 °C. S povprečno temperaturo -3,5 °C je bil najhladnejši januar 2010, najtoplejši pa s temperaturo 3,6 °C januar 2007. Najnižja temperatura v minulem januarju je bila -6,1 °C (29. januarja), najvišja pa 11,8 °C (12. januarja). Zabeleženih je bilo 8 hladnih dni z minimalno temperaturo nižjo ali enako 0 °C in 6 zaporednih ledenih dni s celodnevno temperaturo pod lediščem. Januar je bil na Zaplani najbolj moker v obdobju meritev, padlo je 250,1 mm padavin oziroma 230 % dolgoletnega januarskega povprečje na bližnji vremenski postaji v Rovtah. Prvi dan z negativno temperaturo zraka in hkrati s snežno odejo je bil 24. januar, ko je na Zaplani padlo 30 cm snega. To je bil uvod v novo sneženje 30. januarja in dan kasneje tudi v žled, ki pa bo predvsem predmet februarske razprave.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v januarju 2014.  Podatki o vetru za obdobje po 24. januarju zaradi snega ne odražajo dejanskega stanja.

Katastrofalen žled v zimi 1996/97 je na drevju vztrajal skoraj mesec dni, škoda v gozdovih in na infrastrukturi je bila ogromna in električne energije na Zaplani ni bilo vsaj teden dni. Kljub temu je žledna apokalipsa v preteklih dneh po skoraj vseh kriterijih presegla omenjeno ujmo pred 17 leti. Žled je bil debelejši in je prizadel širše območje Slovenije.

Plast hladnega zraka nad območjem Logatca je bila sprva zadostna za padavine v obliki snega in do žledenja je prišlo dan kasneje kot na Pivškem in Postojnskem. Po obilnem sneženju 30. januarja je snežna odeja na Zaplani presegla višino 50 cm, na to snežno podlago pa je v noči na 31. januar, ko je sneg prešel v dež, pričel nastajati še žled. 1. februarja popoldne in zvečer so na Zaplani vladale prave katastrofalne razmere, saj se je zmernemu dežju pridružil tudi veter in drevje se je pričelo množično lomiti. Naslednji dan se je med dež že mešal zmrznjen dež, ki je zaradi ohladitve v višinah zmrznil pred stikom s tlemi. Ta ni prispeval k debelitvi ledenega oklepa, vendar je že popoldne istega dne pričelo deževati in ledeni oklep je postajal vse bolj uničevalen. 3. in 4. februarja je padlo tudi nekaj snega, vendar je sneg tudi tokrat prešel v dež. Sneg je pomenil vsaj nekoliko lažjo hojo po sicer zaledeneli pokrajini. Ledeni oklep se je odebelil še 5. februarja, dan kasneje pa se je vreme umirilo. Spodnjo Zaplano je sicer ves dan pokrivala plitva megla, ki je iznad Vrhnike dotekala z vzhodnim vetrom. Drugod je omenjeni dan minil v glavnem v znamenju sončnega vremena in segrelo se je bolj kot na Zaplani, kjer je bila najvišja temperatura pri samo 1 °C. Tekom te prve in neizrazite odjuge je ledeni oklep z drevja odpadel delno, dokončno pa je zaradi otoplitve in jugozahodnega vetra odpadel naslednji dan. 6. februarja je bil izmerjen ledeni oklep debeline med 7 in 9 cm.

Ledeni oklep debeline 9 cm.

Žled je slikovit in uničevalen hkrati.

Debelejši žled je bil izmerjen na vetru izpostavljenih legah, kjer je več dežja zmrznilo neposredno v ledeni oklep, tanjši pa v zatišnih legah. Več kot 9 cm debel žled je morda nastal le na vrhovih nekaterih smrek. Na 110 kV daljnovodu Kleče-Logatec, ki poteka pod Zaplano, so zaradi ledu neuradno izmerili 13 kg dodatne teže na dolžinski meter vodnika. Ob tolikšni teži ledenih oblog ni čudno, da je prišlo do pravega opustošenja energetske infrastrukture. Na Zaplani je bilo v celoti uničeno 20 kV omrežje, na 110 kV daljnovodih do Logatca se je porušilo vsaj 20 stebrov, na 220 kV daljnovodu Kleče-Divača pa je bil na Zaplani porušen vsaj en steber, še več drugih stebrov pa je bilo poškodovanih (daljnovod ponovno pod napetostjo 10. junija). V smeri sosednjega Petkovca je bilo v primerjavi z Zaplano opazno več smrek s celim vrhačem, manj poškodb na drevju pa je bilo tudi v smeri Jezerca, zgolj 50 m nižje od vremenske postaje Zaplana, ki sicer stoji blizu žledu najbolj izpostavljenem grebenu ob vzpetini Strmica (625 m). Po geografskih učinkih žleda, ti so bili manjši zahodno od Zaplane in tudi na Zgornji Zaplani je moč sklepati, da je najintenzivnejše žledenje sovpadlo s klinom vlažnega in meglenega zraka, ki na Spodnjo Zaplano v določenem višinskem pasu običajno doteka iznad Vrhnike, proti severu pa ga omejuje greben Zgornje Zaplane. Pravi žledolom se je zgodil med srednjedebelni bukovi gozdovi, saj se mlajši osebki te drevesne vrste pod težo ledu še lahko upognejo, starejša drevesa pa žled sicer poškoduje, vendar večinoma ne uniči. V nasprotju s smreko se je vrhač ohranil predvsem pri jelki. Gozd je bil posebno močno poškodovan v ozkih dolinah manjših potokov pri Ostrem Vrhu (556 m), sicer pa so posledice žledu na Zaplani na splošno nekoliko blažje zaradi večje pestrosti drevesnih in grmovnih vrst, predvsem smreke in leske.

Porušen steber 220 kV daljnovoda Kleče-Divača.

Uničeno 20 kV omrežje.

Žled je zajel celotno regijo in s tem so bile posledice še toliko težje obvladljive. Posledice žledu navadno najbolj prizadenejo obljudena območja, večinoma so to mestna središča. Ko je na drevju in električnih vodnikih žled je do izpada električne energije in nato do prehoda iz modernega načina življenja v srednji vek le še korak. Ob tokratnem žledu približno teden dni ni bilo elektrike, ceste so bile dolgo neprevozne, trgovine so bile izpraznjene ali celo zaprte in nekaj časa so bile prekinjene vse telekomunikacije. Večji žledolomi na Zaplani so bili v letih 1984, 1985, 1996 in 1997, manjša žledoloma pa sta bila na Zaplani zabeležena še v letih 2004 in 2008. Šibkejši žled se lahko na Zaplani pojavi tudi večkrat tekom ene zime, na podlagi gornjih podatkov pa se žled očitno rad pojavi tudi v dveh zimah zaporedoma.

Vetromer na vremenski postaji Zaplana, ki je ob žledu prav tako utrpela poškodbe.

Ledena ujma v februarju 2014 še enkrat potrjuje Zaplano kot območje z velikim potencialom za nastanek debelega žledu. Nahaja se seveda v t.i. žlednem pasu, ki se razteza v jugozahodnem delu Slovenije v smeri severozahod-jugovzhod, pri čemer je potrebno omeniti še poseben položaj Zaplane v hladnejšem, severovzhodnem delu žlednega pasu na stiku z Ljubljansko kotlino. To pomeni, da na Zaplani lahko žledi ob močnejših otoplitvah, ko na številnih drugih žlednih območjih (Pivka) zgolj dežuje. In obratno, ko žledi v toplejših delih žlednega pasu na Zaplani rado sneži, se meša sneg z zmrznjenim dežjem ali le občasno žledi. To je prišlo do izraza tudi ob tokratni ujmi, ko se je žledenje v Pivki pojavilo dan prej kot na Zaplani. Razlika pa se pojavi ob koncu žledenja, saj se lahko žled na Zaplani ohrani bistveno dlje časa kot v toplejših območjih žlednega pasu. Daljše vztrajanje ledenega oklepa pomeni večjo verjetnost da pride v nadaljevanju do novega žledenja, snegoloma ali vetroloma. To se je zgodilo ob žledu 1997 in deloma tudi v minulih dneh, saj je marsikje po Sloveniji do delne odjuge prišlo že pred 5. februarjem, na Zaplani pa je temperatura zraka ob plitvi megli in vetru komaj presegla 0 °C šele dan kasneje. Ob nekoliko močnejši odjugi bi na Zaplani še naprej žledilo, v toplejših delih žlednega pasu, predvsem na zahodni strani Dinarske pregrade v okolici Postojne, pa bi se temperatura dvignila nad ničlo. Primer tega je bilo žledenje na Zaplani in v Logatcu 5. januarja 2008. Debelina ledenih oblog je znašala vsaj 2 cm, omeniti pa velja takratne vremenske razmere, saj je na Zaplani žledilo ob vzhodnem vetru in temperaturi -1 °C, istočasno je v Postojni pri temperaturi 6 °C pihal zmeren jugo.

Dodatne informacije:

– posnetek žledu na Zaplani

– fotogalerija

– meteoroloÅ¡ke razmere ob žledenju 2014

– ARSO meteoroloÅ¡ko poročilo o dogodku

– revija slovenskega elektrogospodarstva NaÅ¡ stik, april 2014

– glasilo skupine Elektra Ljubljana

– posledice žledu na elektroenergetski infrastrukturi

– ocene tveganja zaradi žleda

V obdobju med 1. decembrom 2013 in 26. januarjem 2014 je bilo v mrazišču Dolinca najhladneje 18. decembra, ko se je temperatura zraka spustila na -14,4 °C. Isti dan se je na vremenski postaji Zaplana 21 m nad mraziščem ohladilo na -9,5 °C. Pod -10 °C se je temperatura v mrazišču spustila še v osmih dneh, predvsem pa 17. decembra (-13,9 °C) in 7. decembra (-13,7 °C). Najvišja temperatura v merilnem obdobju, 11,0 °C, je bila izmerjena 12. januarja. Na zgornji vremenski postaji Zaplana je bilo istega dne 11,8 °C.

V sosednjem mrazišču Dvojček je bila temperatura ves čas višja kot v Dolinci, kar potrjuje neugodne vremenske razmere za močnejše ohladitve v mraziščih. Veliko vlogo je odigrala odsotnost snežne odeje, ob prisotnosti katere se v mrazišču Dvojček razmere za ohlajanje bistveno izboljšajo v primerjavi z Dolinco. V Dvojčku se je temperatura pod -10 °C spustila le dvakrat, najnižje, do -13,0 °C, se je spustila 17. decembra. Najvišja temperatura 11,5 °C je bila izmerjena istega dne kot v Dolinci in na vremenski postaji Zaplana.

Rekordno toplo zimsko obdobje v decembru 2013 in v januarju 2014 se je na Zaplani končalo z obilnim sneženjem, ki so mu v nadaljevanju sledili ledeni dnevi s celodnevno temperaturo pod 0 °C. Na vremenski postaji na območju Spodnje Zaplane je bilo minuli petek popoldne in zvečer izmerjeno 31 cm snega, podobno debela snežna odeja pa je bila izmerjena tudi v Logatcu. Razjasnilo se je v soboto čez dan, vendar so noči ostale oblačne in zato večjega mraza nismo beležili. Po več kot mesec dni trajajočem obdobju mokrega in toplega vremena je bila sprememba vremena pri marsikom nadvse dobrodošla. Sneg poleg težav prinaša tudi zimske radosti in idilo.

V delu decembra 2013 in januarja 2014 je po Evropi vladalo nadpovprečno toplo vreme. Vreme je bilo vetrovno in toplo, predvsem na zahodu Slovenije tudi oblačno in precej mokro. Ob takšnih vremenskih pogojih je bila temperatura zraka visoka tako podnevi, kot ponoči, pod ledišče pa se ni spustila več kot mesec dni.

Na uradnih meteoroloških postajah z dolgim nizom meritev je bilo po več kriterijih zabeleženo bolj ali manj rekordno toplo zimsko obdobje. Na Zaplani je bilo med 20. decembrom in 23. januarjem topleje kot v primerljivem in doslej najtoplejšem obdobju v zimi 2006/07, letošnje obdobje pa je še posebej močno zaznamoval izostanek hladnih dni z najnižjo dnevno temperaturo 0 °C ali nižjo. Na vremenski postaji Spodnja Zaplana se namreč temperatura zraka v zgoraj omenjenem obdobju ni spustila pod ničlo niti enkrat. Pri tleh se je slana sicer pojavila, predvsem 28. decembra in 9. januarja, vendar na višini 2 metrov od tal v meteorološki hišici negativna temperatura ni bila zabeležena. Pod ledišče se je temperatura za krajši čas spustila samo na zatišnih vremenskih postajah v okolici Zaplane, denimo na Petkovcu in v Logatcu.

 19. januarja smo lahko občudovali celo trobentice.

Zanimivo se je v decembru najprej zvrstilo šest zaporednih ledenih dni, v katerih se temperatura čez dan ni dvignila nad 0 °C, nato se temperatura v dobrem mesecu dni tudi ponoči ni spustila pod ledišče, 24. januarja pa se je toplo obdobje vendarle končalo z obilnim sneženjem. Na Zaplani je bilo obdobje brez negativne temperature zraka daljše kot na nekaterih nižinskih vremenskih postajah. Zaplano je namreč otoplitev z jugozahodnim vetrom dosegla 19. decembra, medtem ko je nekatere nižinske kraje hladen zrak z meglo pokrival še nekaj naslednjih dni.

Minimalna in maksimalna dnevna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana.

Leto 2013 sta zaznamovala predvsem dva vremenska dogodka. Debela snežna odeja je v februarju pokrivala domala vso državo, v avgustu, pri čemer je zanimivo, da je najhujša vročina že tretje leto zapored dosegla svoj višek ravno v omenjenem mesecu, pa je temperatura zraka ponekod presegla 40 °C. Zaradi večje nadmorske višine Zaplane je tu padlo precej več snega, nasprotno pa je avgustovski vročinski val minil v le malo blažji obliki kot po nižinah. Po več letih smo ponovno beležili temperaturno povprečno pomlad, kar za razliko od minulih nekaj let pomeni, da se je snežna odeja na Zaplani kot nekoč zavlekla še v april in da se je še ves mesec maj povprečna dnevna temperatura prej spuščala, kot naraščala. Leto je bilo povprečno namočeno in največji presežek padavin je bil v prvih treh mesecih. Za nameček je takrat večina padavin padla v obliki snega in tako ni nič čudnega, da se je z aprilom zaključila druga najbolj snežena zimska sezona v zadnjih nekaj desetletjih.

Število značilnih meteoroloških dni v letu 2013 v primerjavi s preteklimi leti.

V osrednji Sloveniji je bilo leto 2013 za slabi 2 °C toplejše od dolgoletnega povprečja 1961-1990. Povprečna letna temperatura na Zaplani je bila 9,1 °C, povprečna najnižja 5,3 °C in povprečna najvišja 13,5 °C. Absolutna najnižja temperatura je bila -9,9 °C (11. februar), najvišja 38,5 °C (8. avgust). Kljub izrednim vročinskim valovom je  bilo na letni ravni manj dni s temperaturo nad 30 °C kot prejšnja leta, pod -10 °C pa temperatura na vremenski postaji ni padla niti enkrat. V meteorološki hišici na dva metra višine je temperatura spomladi zadnjič padla pod ledišče 4. aprila, jeseni pa prvič rekordno pozno, šele 26. novembra. S temperaturo pri tleh se je enako zgodilo 14. aprila oziroma 4. oktobra. Leto ni bilo ugodno za mraz v mraziščih, spomladi je po dolgotrajni snežni odeji vse do prvih dni maja izstopalo mrazišče Globoka dolina, v mrazišču Dolinca pa je vredno izpostaviti predvsem tri poletne dneve, v katerih se je najnižja dnevna temperatura spustila do 0 °C ali nižje. Mesec november je bil v hribih hladnejši kot po dolinah, medtem ko je bilo v decembru zaradi temperaturne inverzije ravno obratno. Bolj kot podatki o padavinah, teh je bilo na letni ravni 1724 mm oziroma dobrih 90 % povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte, so zanimivi podatki o snežnih padavinah. V zimski sezoni 2012/2013, velika večina snega je padla v prvi tretjini leta 2013, je namreč na uradni meteorološki postaji v Logatcu padlo vse skupaj 441 cm snega. Tam je bila po letu 1961 večja kumulativa novozapadlega snega (512 cm) le še v zimski sezoni 1969/1970.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v letu 2013.

Časovni trak – leto 2013 na vremenski postaji Zaplana.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si