Prvi del meteorološke zime 2015/2016 je bil stanoviten in izjemno suh, drugi vremensko spremenljiv in moker, v obeh primerih pa so bile temperature precej previsoke za ta najhladnejši del leta. Za nami je tako ena od najtoplejših zim v zadnjega pol stoletja in tretja zelo topla zima zapored. Na območju osrednje Slovenije je od dolgoletnega povprečja 1981-2010 odstopala za 2 °C, zimske razmere smo občutili predvsem ob januarskem mrazu ter ob skromnih, toda relativno pogostih snežnih padavinah v februarju.

Povprečna zimska temperatura na Zaplani je bila 2,1 °C in tudi vsi trije zimski meseci so bili v povprečju nad lediščem. Temperatura se je najvišje dvignila v decembru, ko je bilo za ta mesec rekordnih 15,2 °C, najnižje pa se je spustila v januarju, do -12,2 °C. V zadnjih petnajstih zimah se nikoli ni ohladilo bolj kot 1. marca 2005, na prvi dan meteorološke pomladi tistega leta je bilo izmerjeno kar -18,5 °C. Od pričetka rednih temperaturnih meritev na Zaplani so se zvrstile že štiri najtoplejše zime v vsaj zadnjega pol stoletja in samo zima 2005/2006 je bila primerljiva z zimami, ki so se pojavljale še pred 30 leti.

Zima 2015/2016 na Zaplani v primerjavi s preteklostjo.

Kljub izjemno suhemu decembru je bila zimska količina padavin nadpovprečna, padlo je 409,6 mm oz. 115 % običajnih zimskih padavin na meteorološki postaji v bližnjih Rovtah. V decembru je padel manj kot 1 % vseh zimskih padavin, njegovo veliko nasprotje pa je bil izdatno namočen februar. Ni bilo izrazitega zimskega obdobja, saj je za pravo zimsko idilo v januarju na Zaplani manjkala predvsem večja količina snega. Snežna odeja je bila z 31 cm najdebelejša 13. februarja. V februarju je nasploh pogosto snežilo, sneg pa je vedno znova hitro skopnel.

Takšni prizori niso bili redki, pač pa kratkotrajni.

V spodnji tabeli so zbrani statistični podatki z vremenske postaje Zaplana (reprezentativna za območje Spodnje Zaplane), Šentjošta (predvidoma reprezentativen za Zgornjo Zaplano na višini okoli 650 m nad morjem), Ulovke (najvišja točka Zaplane) in mrazišča Dolinca. Tabela prikazuje število hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo zimsko temperaturo (T min in T max), zimsko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno zimsko temperaturo (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 7., 14. in dvakratne vrednosti temperature ob 21. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko zimo 2015/2016.

V decembru je bilo na višinskih vremenskih postajah topleje kot na nižje ležečih območjih, v drugi polovici zime pa je bilo ravno obratno. Višine so bile zaradi spremenljivega vremena ob odsotnosti temperaturne inverzije hladnejše in temperaturne razlike med merilnimi mesti so se tekom zime uravnotežile. S tem je bila povprečna zimska temperatura na vseh treh standardnih vremenskih postajah podobna. December je bil izjemno topel mesec v višinah, na Ulovki se temperatura v obdobju med 14. in 28. decembrom, torej v 16 dneh sploh ni spustila pod 0 °C. V mrazišču Dolinca je bilo izmerjeno za to mikrolokacijo skromnih -19 °C, zime v katerih se temperatura ne spusti pod -20 °C so redke in minula zima tudi ni prva od takšnih. Nižje bi se lahko temperatura zraka v mraziščih Zaplane spustila v primeru debelejše januarske snežne odeje.

Viri podatkov:

– spletne strani Agencije RS za okolje

– zasebna vremenska postaja Šentjošt nad Horjulom