Na območju Zaplane je debela toča redek pojav, padanje manjše toče pa je praktično vsakoletno. Na vremenski postaji Zaplana je bila doslej največja toča zabeležena 30. maja 2008, ko so zrna še šest ur po nevihti v premeru merila do 2 cm. Predvidoma so med takratno nevihto padala zrna do debeline 3 cm.

Nevihta, ki je 6. avgusta 2017 iz smeri Idrije dosegla Zaplano, je na vremenski postaji na Spodnji Zaplani presegla nekatere dotedanje ekstreme. Na prisotnost toče v nevihtnem oblaku so že pred neurjem opozarjali zeleni barvni odtenki med oblaki.

Zeleno opozorilo pred točo.

Točo debeline do 4 cm so spremljale močne padavine in močan severozahodni veter s hitrostjo 62 km/h. To je doslej največja izmerjena hitrost vetra ne tej vremenski postaji, na kateri se zaradi predolgega intervala meritev vetra (14 sekund) najmočnejši sunki vetra sploh ne zabeležijo. Tudi sama mikrolokacija meritev je nekoliko v zatišju vetra zahodnih smeri. Po klasičnih meritvah padavin je padlo 22,2 mm padavin, samodejne meritve pa zaradi tehničnih omejitev večji del omenjenih močnih padavin z veliko zrn toče niso zabeležile.

Na območju Zaplane je prihajalo do izpadov električne energije in vetroloma, na Vrhniki v glavnem do težav povezanimih z močnimi padavinami. Po radarskih meritvah je center nevihte prešel zlasti Zgornjo Zaplano.

Radarska slika padavin v času, ko je neurje razsajalo po Zaplani (ARSO-meteo.si)