O topli ali tropski noči govorimo, ko se na nekem območju najnižja nočna temperatura zraka 2 m nad tlemi ne spusti pod 20 °C. Tople noči so značilne zlasti za urbana središča, pa tudi nekoliko vzpeti svet, od koder se ponoči težji hladen zrak spušča v nižje ležeče doline. Lahko so posledica prevelike prevetrenosti ozračja ob topli zračni masi in prisotnosti nočnih oblakov, ki ovirajo sevanje toplote tal nazaj v vesolje.

Zaradi vetra in deloma tudi oblačnosti se je topla noč 23. junija pojavila tudi v krajih, kjer so tople noči zaradi nastajanja plasti hladnega zraka ob pojavu temperaturnega obrata sicer redke. Na Spodnji Zaplani je bilo ponoči najmanj 20,1 °C, s tem pa je bila na tej lokaciji zabeležena četrta topla noč od pričetka meritev leta 2002. Z izjemo doslej najtoplejše noči 29. julija 2013, ko se je ohladilo le do 21,7 °C, so tople noči na Spodnji Zaplani navadno povezane z vrednostmi malo nad 20 °C. Poleg omenjene sta bili topli noči na Spodnji Zaplani še 14. julija 2011 (20,1 °C) in 8. julija 2015 (20,0). Topla noč v poletju 2011 se ni pojavila povsod istočasno, saj se je julija pojavila le na Zaplani, avgusta pa le v nekoliko nižjih krajih, denimo v Logatcu. Kje so tople noči najpogostejše kaže podatek, da je bilo na najvišjem vrhu Zaplane, na Ulovki, samo v poletju 2015 zabeleženih kar 16 toplih noči.

Današnja topla noč je bila zabeležena skoraj povsod na območju Logatca in v njegovi širši okolici. Izjema je bila Ulovka z minimalno temperaturo 19,3 °C, še precej bolj sveže pa je bilo v mraziščih. V mrazišču Dolinca je bilo že pred polnočjo izmerjeno 14,5 °C, ob vetru se je temperatura sredi noči povzpela na temperaturo okolice (21,7 °C), do jutra pa se je ponovno spustila na 15,7 °C.

Potek temperatura zraka in veter v noči na 23. junij 2017.

V merilnem nizu med 10. majem in 10. junijem 2017 ni bilo posebnih temperaturnih razmer. Zapisano velja seveda v kontekstu mrazišč, temperatura zraka je namreč dosegla ledišče, ni se pa spustila nižje.

V mrazišču Dolinca je bila najnižja temperatura 0,0 °C izmerjena 19. maja. Na 21 m višje ležeči vremenski postaji Zaplana je bilo v isti noči 7,9 °C. V mrazišču so se hladna jutra pojavljala tako v maju, kot tudi še v prvih desetih dneh junija. Med bolj mrzlimi sta bili namreč jutri 9. junija (0,4 °C) in 6. maja (1,0 °C), med 2 in 3 °C pa je bilo izmerjeno precej večkrat. Negativno temperaturo 9. junija je preprečila predvsem višja vlažnost ozračja in tal zaradi padavin v dneh pred tem. Najvišja temperatura, 27,1 °C, je bila ob jugozahodniku izmerjena 1. junija, na prvi dan meteorološkega poletja. Tega dne je bilo na vremenski postaji Zaplana 27,9 °C.

Sosednje mrazišče Dvojček je bilo pogosto hladnejše od Dolince, kar za ta del leta ni običajno. Vzrok gre verjetno iskati v stanju tal, saj je bilo mrazišče Dolinca v maju temeljito očiščeno in pokošeno, mrazišče Dvojček pa je visoka trava poraščala vse do 10. junija. V minulih letih je bila situacija obrnjena, saj Dolinca sploh ni bila košena. 19. maja je bilo v Dvojčku enako mrzlo kot v Dolinci, torej 0,0 °C, v številnih drugih nočeh pa je bilo na tej lokaciji celo za nekaj desetink hladneje.

Med zadnjim merilnim nizom je prišlo v Dolinci do menjave merilne opreme. V Dvojčku, kjer so se meritve zaradi pričakovane košnje začasno prekinile, so posodobitve opreme načrtovane jeseni. Novi termometri so za razliko od starih namenjeni za meritve na prostem, so natančnejši, bolj odzivni in omogočajo precej lažje odčitavanje novih podatkov. S tem je prišlo tudi do sprememb pri prikazu podatkov iz mrazišč na spletni strani Podnebje Zaplane, kar je razvidno na tej povezavi.

Trimesečje marec, april in maj je bilo na območju osrednje Slovenije za skoraj 2 °C toplejše od dolgoletnega povprečja v obdobju med leti 1981 in 2010. Podobno kot lani so drugo polovico meteorološke pomladi zaznamovali neljubi vremenski dogodki, ko je že drugič zapored, vendar tokrat ob odsotnosti snežnih padavin, prišlo do nizkih temperatur in pozebe. Še prej so bili zabeleženi absolutni temperaturni rekordi za mesec marec.

V zadnjem desetletju sta na Zaplani temperaturno najbolj odstopali pomladi 2013 (7,6 °C) in 2007 (10,8 °C). Letošnja je bila s povprečno temperaturo zraka 10,4 °C druga najtoplejša, k čemur je največ prispeval močno pretopel marec, tekom katerega je bil na vremenski postaji Zaplana z 22,4 °C zabeležen tudi absolutni marčevski rekord. Nad 25 °C se je ogrelo v treh dneh, dni z negativno temperaturo zraka pa je bilo 14. Najnižje izmerjene vrednosti temperature so bile ob aprilski pozebi nižje od tistih v marcu. Pod ledišče se je temperatura na dveh metrih višine v meteorološki hišici nazadnje spustila 30. aprila, pri tleh pa še 3. maja. Padlo je 352,2 mm padavin ali 90 % dolgoletnega pomladnega povprečja. Med vsemi tremi pomladnimi meseci je bil nadpovprečno namočen samo april. Skromno zasneženi zimi je sledila tudi pomlad, saj je bila najvišja spomladanska snežna odeja, visoka samo 2 cm, izmerjena 1. marca. Sneženje, ki je rahlo pobelilo tla se je pojavilo še 18. aprila.

Pozeba je v letošnji pomladi udarila še močneje kot lani.

Spodnja tabela prikazuje število toplih dni (najvišja dnevna temperatura je višja ali enaka 25 °C), hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo temperaturo (T min in T max), pomladno povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno temperaturo v pomladi 2017 (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 8., 15. in dvakratne vrednosti temperature ob 22. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko pomlad 2017.

Na najvišjih območjih Zaplane je bila pomlad v povprečju hladnejša kot na Spodnji Zaplani. Za razliko od lani, ko na področju minimalne temperature zraka velikih razlik med Ulovko in Spodnjo Zaplano ni bilo, pa je bilo letos v nižjih predelih zaradi temperaturne inverzije opazno več dni z negativno temperaturo zraka. Tudi zadnji dan s pojavom zmrzali se je na Spodnji Zaplani pojavil še 9 dni kasneje kot na Ulovki. Do višinske pozebe je nato prišlo 10. maja, ki pa je zajela še nekoliko višja območja od Ulovke in kjer se je temperatura zato le približala ledišču (0,8 °C). Podobno kot na Spodnji Zaplani je bila tudi na Ulovki najnižja izmerjena aprilska temperatura za dobro stopinjo nižja od marčevske. Mrzli dnevi s temperaturo zraka pod -10 °C so z izjemo mrazišč izostali. V mrazišču Dolinca je bila zadnja spomladanska negativna temperatura izmerjena 19. maja, kjer pa se pod 0 °C praviloma ohladi vsaj še enkrat v poletju.

Maj je bil na območju osrednje Slovenije za stopinjo Celzija toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010. Prinesel je prve pogostejše nevihte, ledeni možje pa so se povsem izneverili. Kljub temu, da padavine niso dosegle običajne ravni, pa je na območju Zaplane v primerjavi s številnimi deli države padlo še relativno veliko dežja.

Povprečna mesečna temperatura zraka na Zaplani je bila 14,0 °C. V preteklih letih sta temperaturno najbolj odstopala maj 2013 (11,9 °C) in 2009 (15,1 °C). 30. maja je bila izmerjena najvišja (28,0 °C), 3. maja pa najnižja mesečna temperatura (2,1 °C). Ravno ob ledenih možeh se je vreme otoplilo, še bolj toplo pa je bilo ob koncu meseca, ko je bilo vreme povsem poletno in so bili zabeleženi tudi trije zaporedni dnevi s temperaturo višjo od 25 °C. Padavin je bilo 85,6 mm, kar je 80 % majskega povprečja. 25. maja ponoči nas je od severa prešla močnejša nevihta z vetrom in sodro. Na mesečni ravni je bila najbolj izražena vzhodna smer vetra, bolj kot običajno pa je bil zastopan tudi jugozahodni veter.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v maju 2017.