Čeprav so bile vremenske razmere v tem obdobju povsem zimske, pa mraziščem niso prinesle rekordnega mraza. Jasno nočno nebo, odsotnost močnejšega vetra, nižja vlažnost ozračja in suh, novozapadli sneg so tisti dejavniki, ki v mraziščih omogočajo najnižje temperature zraka. Omenjeni dejavniki v zadnjem merilnem obdobju niso bili izpolnjeni.

Najnižja temperatura, -21,5 °C, je bila v mrazišču Dolinca izmerjena 21. januarja in je bila celo nekoliko višja od tiste, ki je bila v prejšnjem merilnem obdobju izmerjena še brez prisotnosti snega. Na vremenski postaji Zaplana je bilo v isti noči -12,8 °C. Nizka temperatura zraka je bila v mrazišču še 22. januarja (-19,8 °C), še nekajkrat pa se je ohladilo nekoliko pod -15 °C. Najtopleje je bilo 3. februarja, ko se je ob dežju in jugozahodniku temperatura v mrazišču povzpela do 8,6 °C, na vremenski postaji Zaplana pa do 8,3 °C.

V sosednjem mrazišču, Dvojček, je ob prisotnosti snežne odeje navadno bolj mrzlo kot v Dolinci, vendar je bilo tokrat drugače, saj je bila tu z -20,2 °C 21. januarja kljub snegu izmerjena nekoliko viÅ¡ja temperatura. Pri tem je potrebno omeniti poplavljeno dno mrazišča. Zaradi zamrznjenih tal padavinska voda po deževju ni odtekla, majhnega jezera pa nato novozapadli sneg ni prekril v celoti. Zaledenelo jezero na dnu mrazišča Dvojček je vztrajalo tekom celotnega merilnega obdobja in je – v smislu izolacije pred toplejÅ¡imi tlemi ima led večjo toplotno prevodnost od snega – zagotovo vplivalo tudi na nekoliko viÅ¡jo temperaturo zraka. PodrobnejÅ¡i podatki iz mrazišč so na voljo med vremenskimi podatki z Zaplane.

Del zamrznjenega jezera v mrazišču Dvojček.

Januar 2017 je Sloveniji prinesel pravi zimski mraz. Čeprav ni bilo zabeleženih temperaturnih ekstremov pa je nizko mesečno povprečje tisto, ki je izrazito odstopalo od razmer v zadnjih 30 letih. Na območju osrednje Slovenije je bil januar za 4 °C hladnejši kot v referenčnem obdobju 1981-2010 in odveč je omeniti, da je bilo bolj mrzlo tudi od običajnih razmer v minulem stoletju. V večjem delu države je mraz minil ob skromni snežni odeji, v začetnem obdobju pa ponekod celo brez nje, kar je imelo za posledico zmrzovanje tal.

Povprečna mesečna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je bila -4,8 °C. V zadnjem desetletju sta temperaturno najbolj odstopala januar 2007 (3,6 °C) in januar 2010 (-3,5 °C). 1. januarja je bila izmerjena najvišja (8,0 °C), 11. januarja pa najnižja mesečna temperatura (-16,1 °C). Čeprav je to šele šesta najnižja temperatura od pričetka meritev, gre hkrati za svojevrsten dogodek, saj ob odsotnosti snega še nikoli ni bilo tako mrzlo. Negativna temperatura je bila izmerjena v vseh dneh meseca, nad ničlo se ni ogrelo v 22 dneh, pod -10 °C pa se je temperatura spustila v 9 dneh. Padavin je bilo 59,8 mm, kar predstavlja dobro polovico januarskega povprečja. Ko je mraz že pošteno pritisnil so takrat še vedno kopna tla zmrznila 30 cm globoko. Še hujše razmere so bile v mraziščih, kjer se je temperatura zraka brez prisotnosti snega spustila vse do -22 °C. Do nastanka snežne odeje je prišlo šele 13. januarja, tega dne je tudi dosegla maksimalno višino 17 cm. Zadnji dan meseca je zaradi mrzlih tal in dežja prišlo do poledice, zaradi pozitivne temperature zraka pa ni bilo žleda. Pogost pojav je bila megla, ob kateri je na drevju nastajalo ivje. Na mesečni ravni je izrazito prevladoval veter vzhodnih smeri, zaradi večje vlage in nizkih temperatur pa je bil merilec vetra nekaj časa tudi zamrznjen.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v januarju 2017.

Januar 2017 je odstopal po mesečnem povprečju, ne pa tudi po absolutnih ekstremih. Doslej najhladnejši mesec je bil februar 2012 s povprečno temperaturo -3,7 °C, letošnji januar pa je bil še za stopinjo bolj mrzel. Zabeleženo je bilo doslej največje število dni, v katerih se temperatura ves dan ne povzpne nad ledišče. Po drugi strani je bila najnižja izmerjena temperatura na postaji Zaplana, -16,1 °C, šele šesta najnižja v zadnjih 15 letih in tudi v mraziščih je bilo za skoraj 10 °C manj mrzlo od dosedanjih rekordnih vrednosti. Po večini kriterijev je bilo v februarju 2012 bolj mrzlo kot letos, vendar se je takratno mrzlo obdobje pričelo že v januarju, kasnejša otoplitev pa je močno dvignila februarsko temperaturno povprečje. Zaradi povečane vetrovnosti in premešanega ozračja so bile temperature v hribih nižje kot po nižinah, medtem ko je bilo letos zaradi temperaturne inverzije ravno obratno. Mrzlo obdobje v minulem januarju je zaznamovala vmesna otoplitev, nasprotno pa mraz v letu 2012 ni popuščal skozi celotno obdobje. Spodaj je primerjava dveh mrzlih obdobij in sicer mraza med 25. januarjem in 15. februarjem 2012 (22 dni), ter mraza med 6. in 30. januarjem 2017 (25 dni).

Bistvene značilnosti mrzlega obdobja:              2012 / 2017

• dnevi z najviÅ¡jo dnevno temperaturo pod 0 °C:       20 / 21
• dnevi z najviÅ¡jo dnevno temperaturo pod -5 °C:      13 / 10
• dnevi z najnižjo dnevno temperaturo pod -10 °C:   14 / 9
• dnevi z najviÅ¡jo dnevno temperaturo pod -10 °C:     3 / 0
• dnevi s povprečno temperaturo pod -10 °C:             6 / 3
• absolutna najnižja temperatura (°C):                 -14,4 / -16,1
• povprečna temperatura obdobja (°C):                  -7,9 / -6,0
• zmrzovanje tal ob odsotnosti snega:                      da / da
• občutek mraza zaradi vetra:                                večji / manjÅ¡i
• stopnja pojavljanja megle in visoke vlažnosti:   nizka / visoka