Po večdnevnem zelo obilnem sneženju so v sredini marca 1976 ponekod izmerili najvišjo marčevsko snežno odejo v zadnjih desetletjih, sneženju je nato sledil še hud mraz. Na širšem območju Logatca je bila snežna odeja debela okoli 45 cm, ki se je nato v dveh dneh odebelila za skoraj meter.

10. marca je bilo izmerjeno največ snega in sicer v Logatcu 120 cm, v Rovtah nad Logatcem 131 cm in v Hotedršici 134 cm. Snegu je sledil tudi mraz in 12. marca se je v izpostavljenih legah ohladilo pod -20 °C, v notranjskih mraziščih pa celo pod -30 °C. V Rovtah nad Logatcem so izmerili -13,5 °C, na Vrhniki -21,2 °C, v Planini pri Rakeku -19,5 °C, na območju Cerkniškega polja -26,2 °C in v Babnem Polju -30,4 °C. Na Zaplani se je predvidoma ohladilo do -20 °C, v mraziščih do -32 °C.

V povezavi z visokim marčevskim snegom objavljam ekskluzivni posnetek z območja sedanje vremenske postaje Zaplana. Na podlagi posnetkov in podatkov z okoliških vremenskih postaj je bilo na tej lokaciji snega predvidoma 140 cm. V primerjavi z Logatcem je bila namreč februarska snežna odeja, na katero je padel novi sneg, na Zaplani debelejša, prav tako je to območje privetrno, bolj izpostavljeno vlažnemu vzhodniku in zato bogatejše s snežnimi padavinami.

Vir podatkov:

• ARSO-meteo.si
• osebni arhiv

Prva polovica letošnje meteorološke zime je bila stanovitna, sončna in izjemno suha, druga sprva zelo mrzla, nato topla. Po temperaturnih razmerah je za nami precej običajna zima, ki je bila na območju osrednje Slovenije za stopinjo Celzija hladnejša od dolgoletnega povprečja 1981-2010. Višek zimskih razmer je predstavljal januarski mraz, ki pa je v večjem delu minil brez snežne odeje. Zima je bila skopa s snežnimi padavinami in zaradi odsotnosti snežne odeje so izpostavljena tla zmrzovala.

Povprečna zimska temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je znašala -1,0 °C in nad ničlo je bilo v povprečju le februarja. Temperatura se je najvišje povzpela 26. decembra (14,1 °C), najbolj mrzlo pa je bilo 11. januarja (-16,1 °C). Ta temperatura je šele šesta najnižja od pričetka meritev, a je najnižja izmerjena brez prisotnosti snežne odeje. Absolutni rekord na vremenski postaji Zaplana sploh ni bil izmerjen v kakšni od zadnjih petnajstih zim, temveč se je živo srebro najnižje, do -18,5 °C, spustilo prvi dan meteorološke pomladi 2005, to je 1. marca. Z minulo zimo se je končal niz treh zaporednih milih zim, zaznamoval pa jo je tudi povprečno najhladnejši januar in mesec nasploh od pričetka meritev.

Sicer pa so se tudi v relativno kratkem obdobju obstoja vremenske postaje Zaplana pojavile že precej bolj mrzle zime. Meteorološka zima 2016/2017 je bila namreč kot celota šele tretja najhladnejša, po številu dni z izmerjeno temperaturo pod lediščem je na drugem mestu, po številu dni s celodnevno negativno temperaturo na četrtem, po številu dni s temperaturo pod -10 °C pa je skupaj s še nekaterimi drugimi zimami na tretjem. Ne le, da je bila zima 2005/2006 opazno hladnejša, v primerjavi z letošnjo zimo je bila tudi precej bolj snežena in oblačna.

Zima 2016/2017 na Zaplani v primerjavi s preteklostjo.

Zimska količina padavin je bila podpovprečna. Padlo je 216,1 mm dežja in snega, kar predstavlja 60% običajnih zimskih padavin. V rekordno suhem decembru je padlo manj kot 0,2% vseh zimskih padavin. Le malo padavin je padlo v obliki snega in tudi najbolj mrzli obdobji v decembru in januarju sta minili v glavnem brez snežne odeje. Med januarskim mrazom so zato tla zmrznila do globine okoli 30 cm. Snežna odeja je bila s 17 cm najdebelejša 25. februarja. Prvi dan s snežno odejo, debelo vsaj 1 cm ob 7. uri zjutraj je bil zabeležen zelo pozno in sicer šele 14. januarja. Do konca meteorološke zime se je sicer zvrstilo 24 dni s snežno odejo. Sodimo lahko, da je bila minula zima ena od najbolj skromno zasneženih zim doslej. Za opis snežnih razmer se sicer ne gre omejevati na meteorološko zimo (december-februar), temveč na zimsko sezono (vključujoč jesen in pomlad), saj lahko veliko snega zapade tudi še v marcu in aprilu.

Zima je skoparila s snegom, ne pa tudi z ivjem na merilnih napravah.

V spodnji tabeli so zbrani statistični podatki za vremensko postajo Zaplana (reprezentativna za območje Spodnje Zaplane), Ulovko (najvišja točka Zaplane) in mrazišče Dolinca. Tabela prikazuje število hladnih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), ledenih dni (najvišja dnevna temperatura je nižja ali enaka 0 °C), mrzlih dni (najnižja dnevna temperatura je nižja ali enaka -10 °C), absolutno najnižjo oziroma najvišjo zimsko temperaturo (T min in T max), zimsko povprečje minimalne oziroma maksimalne dnevne temperature (Tmin povp in Tmax povp) ter povprečno zimsko temperaturo (T povp – dnevno povprečje je izračunano iz vrednosti temperature ob 7., 14. in dvakratne vrednosti temperature ob 21. uri).

Temperaturni podatki za meteorološko zimo 2016/2017.

V decembru je bilo na Ulovki topleje kot na nižje ležečih območjih, medtem ko so bile v drugi polovici zime temperature bolj izenačene. S tem je bila povprečna zimska temperatura na Ulovki in na Spodnji Zaplana podobna. Januar je bil na vremenski postaji Zaplana najhladnejši mesec doslej, povprečna mesečna temperatura je znašala -4,8 °C, na Ulovki pa -5,3 °C. Absolutna najnižja zimska temperatura je bila na obeh merilnih mestih enaka, kar nakazuje na odsotnost ustreznih vremenskih pogojev za mraz na Spodnji Zaplani. To kažejo tudi meritve v mraziščih, saj je bilo v mrazišču Dolinca za to mikrolokacijo skromnih -21,7 °C, vrednost pa je le za 6 °C nižja kot na Ulovki. Za primerjavo je ob rekordnem mrazu decembra 2009 temperaturna razlika med mraziščem in vrhom Ulovke znašala 19 °C. Pod -20 °C se je temperatura v mrazišču spustila trikrat, od tega dvakrat brez prisotnosti snežne odeje. V marsikaterem zasneženem marcu v preteklosti se je temperatura pod -20 °C spustila večkrat kot v celotni minuli meteorološki zimi, navsezadnje pa je bilo v mrazišču v obdobju meritev najbolj mrzlo 1. marca 2005, ko se je predvidoma ohladilo do -32 °C (okvara termometra). Povprečna januarska temperatura v Dolinci je bila -6,9 °C, zaradi zaprtosti in hladnih tal pa se v mrazišču v najtoplejših zimskih dneh ni ogrelo do tako visokih vrednosti kot na preostalih dveh merilnih mestih.

Vremenske razmere v tem obdobju so bile komaj podobne zimskim. Čeprav se je zvrstilo nekaj jasnih noči pa za ta letni čas posebnega mraza ni bilo, poleg tega so bila mrazišča v najbolj mrzli noči precej skromno zasnežena. Zabeležena pa je bila noč, v kateri so bila mrazišča od svoje višje okolice hladnejša za 10 °C.

Najnižja temperatura -14,7 °C je bila v mrazišču Dolinca izmerjena 26. februarja. Na vremenski postaji Zaplana, na 21 m večji nadmorski višini, je bilo v isti noči -4,4 °C in po daljšem času je bila zabeležena temperaturna razlika večja od desetih stopinj. Poleg najhladnejše noči se je v mrazišču pod -10 °C ohladilo še dvakrat. Najvišja temperatura v merilnem obdobju, 11,8 °C, je bila izmerjena v kar štirih dneh. Na vremenski postaji Zaplana je bilo v tem obdobju najtopleje 17. februarja, ko se je ob jugozahodniku ogrelo do 11,6 °C.

V sosednjem mrazišču Dvojček je bilo topleje kot v Dolinci, vendar so bili tudi primeri, ko je bilo to mrazišče po nočnem temperaturnem minimumu hladnejše. Podrobnejša primerjava podatkov razkriva tudi, da je bilo v Dvojčku vsaj v prvem delu nočnega ohlajanja nekajkrat za vsaj stopinjo Celzija bolj mrzlo kot v Dolinci. V ustreznih vremenskih pogojih, ki pa jih v minulih nekaj zimah ni bilo, so v Dvojčku predvidene opazno nižje minimalne temperature kot v Dolinci. V okvir ustreznih vremenskih pogojev uvrščamo popolnoma zasneženo mrazišče vključujoč prisojna pobočja, čim bolj debelo in puhasto snežno odejo z veliko ujetega zraka, čim nižjo vlažnost zraka, odsotnost vetra in čim manjšo količino oblačnosti.

26. februarja je bil zrak v mraziščih za 10 °C hladnejši kot v okolici.

Februar je bil na območju osrednje Slovenije za kar 3 °C toplejši od referenčnega obdobja 1981-2010. Po mrazu torej ni sledil januarju in pogoste padavine so bile večinoma v dežju. Skromne snežne razmere so se tako nadaljevale tudi v zadnjem mesecu meteorološke zime.

Povprečna mesečna temperatura zraka na vremenski postaji Zaplana je bila 2,5 °C. V zadnjem desetletju sta temperaturno najbolj odstopala februarja 2007 (3,9 °C) in 2012 (-3,7 °C). 17. februarja je bila izmerjena najvišja (11,6 °C), 15. februarja pa najnižja mesečna temperatura (-5,9 °C). Negativna temperatura je bila izmerjena v 17 dneh meseca, nad ničlo se ni ogrelo v štirih dneh. Padavin je bilo skoraj dvakrat več kot je običajno in sicer 155,9 mm. Deževno je bilo na začetku in v samem izteku meseca, sredina februarja pa je minila ob skromnih padavinah, vendar takrat tudi v obliki snega. Zabeleženo je bilo le 6 dni s snežno odejo, največ snega, skromnih 17 cm, pa je bilo izmerjeno 25. februarja. Pojavila se je tudi poledica in čeprav je bila le-ta izrazitejša v vzhodnem delu države, pa je 9. in 10. februarja nekaj nevšečnosti povzročala tudi na Zaplani. Na mesečni ravni je prevladovala zahodna smer vetra, zaradi večje vlažnosti in nizkih temperatur je bil v štirih dneh merilec vetra vsaj deloma obdan tudi v led.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v februarju 2017.