Obsežno območje visokega zračnega tlaka nad srednjo in zahodno Evropo je k nam z višinskimi severozahodnimi in zahodnimi vetrovi pri tleh preusmerjalo za ta čas zelo topel zrak. Najtoplejši zrak je v višinah vztrajal med petkom in soboto 25. februarja. Zaradi zahodne smeri vetra je temperatura na Zaplani segla najvišje v petek, v soboto pa se je ob obratu vetra iz severovzhoda težišče najvišjih temperatur pomaknilo v skrajni zahodni del Slovenije. Dolgotrajnim, a ne rekordno nizkim temperaturam v prvi polovici februarja so torej zelo hitro sledile za ta čas rekordno visoke temperature.

V petek, 24. februarja zjutraj, se je otoplitev poznala predvsem v krajih nad temperaturnim obratom, kjer temperatura tudi ponoči ni padla pod ledišče. Drugače je bilo v okolici Logatca in na Zaplani, kjer se je temperatura še spustila do okoli -2 °C. Plitvo plast hladnega zraka je zahodni veter kmalu premešal in do zgodnjih popoldanskih urah se je temperatura zraka povzpela do za ta čas rekordnih vrednosti. Najvišja februarska temperatura na Zaplani je bila po letu 2003 17,0 °C, tokrat pa je bila ta vrednost presežena s 17,4 °C. Podobno visoka temperatura je bila izmerjena tudi v Logatcu in na sosednjem Petkovcu.

Snežna odeja se je pospešeno talila in posedala. Zanimiv pojav je bil opažen v mrazišču Dvojček, kjer je na dnu nastalo manjše jezero. Voda je bila pod snežno odejo prisotna že v času nizkih temperatur in debelejše snežne odeje nekaj dni pred tem. Voda ima verjetno izvor še iz časa zadnjega obilnega sneženja. Pred samim sneženjem je namreč deževalo, takrat so bila tla v mrazišču globoko zamrznjena in pokrita s tanko snežno odejo, s tem pa voda ni imela odtoka. V nadaljevanju jo je pokrila debelejša snežna odeja, ob otoplitvi se je ponovno pojavila na površju in se količinsko verjetno še povečala zaradi dotekajoče snežnice. Še precej več vode se je zadržalo na dnu vrtače v južnem delu naselja Ograje.

Luža na snežni odeji v mrazišču. Foto: Iztok Miklavčič

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

Novejše primerjave kažejo, da so termometri Madgetech, eden takih je v uporabi tudi v mrazišču Dolinca, glede na preostale razpoložljive termometre dobro umerjeni pri višji temperaturi. V temperaturnem območju med 0 °C in -10 °C pa se pri omenjenem termometru pojavi pribitek k temperaturi za 1 °C. Odstopanje je bilo ugotovljeno pri vseh dosedanjih termometrih te vrste in tako termometer pri temperaturi -10 °C ali nižji kaže za stopinjo višjo temperaturo od preostalih merilcev. Priložena programska oprema omogoča enostavno umerjanje termometra na podlagi dveh točk na temperaturni skali in s tem učinkovito odpravo težave. Umerjanje termometrov je dolgotrajno in bo v celoti opravljeno šele po letošnji zimski sezoni. Vsekakor pa je zanimivo omeniti primer doslej najnižje temperature, ki je bila v mrazišču Dolinca izmerjena 20. decembra 2009. Po tovarniškem umerjanju je termometer izmeril temperaturo -30,5 °C, s kasnejšimi primerjavami pa se je pokazalo, da je bila omenjena vrednost zagotovo previsoka. Zaradi primerjav pri višji temperaturi je bila nova vrednost le malo korigirana in ocenjena na -30,8 °C, po novejših primerjavah pri precej nižji temperaturi pa se je moralo 20. decembra 2009 v mrazišču Dolinca ohladiti celo na -31,5 °C.

Primer umerjanja enega izmed Madgetechovih termometrov na samodejno vremensko postajo Zaplana (WMR). Umerjanje termometrov na samodejno postajo opravičujejo tudi klasični tekočinski termometri.

V mrazišču Dolinca so se prve meritve temperature vršile leta 2002, avtomatizirale pa so se spomladi leta 2004. Hkrati na spletnih straneh Podnebje Zaplane že nekaj let omenjam tudi bližnje mrazišče Dvojček, ki bi bilo lahko po absolutnih temperaturnih minimumih še hladnejše od Dolince. Ugodne vremenske razmere v februarju so skupaj z omenjenim umerjanjem termometrov omogočile natančnejšo primerjavo obeh mrazišč.

Ugotovljeno je bilo, da se mrazišče Dvojček po nizkih poletnih temperaturah ne more kosati z mraziščem Dolinca. Vzrok za to nista oblika in globina mrazišča, temveč človeški faktor. Mrazišče je namreč redno košeno (zaradi katerega mrazišče kot tako sploh obstaja in ni poraščeno z gozdom) in skoraj gola tla se v mrazišču Dvojček bolj ogrejejo od gosto zatravljenih tal v mrazišču Dolinca, ki je bilo zadnjič pokošeno leta 2003. Nad toplejšimi tlemi se ponoči ozračje manj ohladi kot nad hladnejšimi, razlika v temperaturi tal med obema mraziščema pa se izniči ob prisotnosti snežne odeje, kar se je zgodilo v letošnjem februarju.

Zasneženo mrazišče Dvojček z začasnim merilnim mestom 14. februarja.

14. februarja ponoči se je temperatura v mrazišču Dolinca spustila na -23,9 °C. Če upoštevamo še odstopanje termometra pri nizkih temperaturah je bila realna vrednost -24,9 °C, vendar se je v mrazišču Dvojček na podlagi enakega in že umerjenega termometra ohladilo celo na -26,1 °C. To vrednost potrjuje tudi klasični alkoholni termometer, ki se je omenjene noči ustavil pri -26,0 °C. Sicer je bilo mrazišče Dvojček tekom noči, ob upoštevanju vseh omenjenih odstopanj med termometri, tudi za 2 °C hladnejše od Dolince. Do podobnih ugotovitev so pripeljale še meritve temperature v obeh mraziščih v noči na 22. februar. Domneva, da je lahko mrazišče Dvojček hladnejše od Dolince sicer ni nova, saj so jo potrjevale terenske, a žal nesistematične meritve temperature 18. decembra 2010, ko je bilo v Dvojčku ob 21. uri zvečer izmerjeno okoli -25 °C, v Dolinci pa upoštevajoč odstopanje termometra -21,4 °C.

Mrazišče Dvojček je plitvejše (globina glede na najnižji obod kotanje znaša 9 m) in s tem še bolj ekstremno mrazišče od Dolince (12 m), saj je temperaturna inverzija izrazitejša. V noči na 22. februar je prišlo med meteorološko postajo Zaplana in mrazišči do največje zabeležene temperaturne razlike doslej. Na zgornji postaji je vso noč pihal vzhodni veter in zaviral nočno ohlajanje, hkrati pa je bil veter dovolj šibek, da je omogočal neovirano ohlajanje v zatišnih mraziščih. Dolinca je bila od vremenske postaje Zaplana 21 m višje hladnejša za 15,5 °C, mrazišče Dvojček pa je bilo ob 1.15 zjutraj na vsega 14 m višinske razlike hladnejše celo za 16,6 °C. Razlika je v načinu meritev, saj je bil termometer na vremenski postaji Zaplana nameščen v meteorološko hišico, termometer v mrazišču Dvojček pa je bil v prostem ozračju. Po primerjavah je temperaturna razlika med termometri pri že ustaljeni temperaturi zanemarljiva, pri hitrem spreminjanju temperature pa lahko razlika znaša nekaj desetink stopinje Celzija.

Časovni potek temperature v noči na 22. februar na vremenski postaji Zaplana in v mrazišču Dvojček. V drugem delu noči se je zaradi vetra in razširitve nizke oblačnosti temperatura v mrazišču postopno izenačila s temperaturo okolice.

Mrazišče Dvojček in vremensko postajo Zaplana loči 300 m zračne razdalje in 14 m višinske razlike. Med merilnima mestoma je 22. februarja ponoči trenutna temperaturna razlika dosegla skoraj 17 °C. Zaradi večje nazornosti je uporabljena fotografija v poletnem ambientu.

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 29. januarjem in 22. februarjem 2012, se je v mrazišču Dolinca ob prisotnosti snežne odeje nekajkrat močno ohladilo. Kljub zelo mrzli zračni masi zaradi vetra in pogoste oblačnosti ni bila zabeležena kakšna rekordno nizka temperatura, do -23,9 °C pa se je ohladilo 14. februarja, ko je bila najnižja temperatura to zimo, -14,4 °C, izmerjena tudi na meteorološki postaji Zaplana 21 m nad mraziščem. V mrazišču se je temperatura izraziteje spustila še 16. februarja sredi noči (-20,6 °C), 22. februarja (-19,4 °C), 9. februarja (-17,9 °C) in 17. februarja (-16,8 °C). V noči na 22. februar pa je bila zabeležena največja trenutna temperaturna razlika med mraziščem in vremensko postajo Zaplana nad njim. V mrazišču je bilo za kar 15,8 °C hladneje kot na 21 m višji vremenski postaji, natančnejše informacije o tem dogodku pa bodo znane v prihodnjih dneh.  Doslej največja trenutna temperaturna razlika je bila zabeležena 30. decembra 2005 in je znašala 15,3 °C. V mrazišču je bilo najtopleje 18. februarja, ko se je ob zahodnem vetru ogrelo do 10,2 °C. Na zgornji meteorološki postaji je bila tega dne izmerjena podobno visoka temperatura 9,8 °C.

Avtor spletnih strani Podnebje Zaplane je izsledke svojega 15-letnega proučevanja klimatskih razmer v širši okolici Logatca zaokrožil v diplomskem delu z naslovom Topoklima Zaplane, s katerim je postal diplomant Oddelka za geografijo Univerze v Ljubljani.

Diplomsko delo se navezuje na območje Zaplane med Vrhniko in Logatcem, katerega se uradna mreža meteoroloških postaj nikoli ni dotaknila. Prostorske politike, ki so podlaga kasnejšim posegom v prostor, tako razpolagajo le z grobimi ocenami o vremenskih in klimatskih razmerah na obravnavanem območju, s tem pa tudi dejansko obstoječe posebnosti vremena vsaj uradno ne obstajajo. Diplomsko delo opisuje vremenske in klimatske posebnosti, ki bi se jih morali bolje zavedati zlasti na območju Vrhniških vrat, kjer poteka pomembna prometna in energetska infrastruktura.

Po želji je možna izdelava tiskane različice diplomskega dela, elektronska različica pa je na voljo na spodnji spletni povezavi.

– Topoklima Zaplane –

Območje visokega zračnega tlaka nad Sibirijo, pogosto bolj znano kot sibirski anticiklon, v zimskem času lahko vpliva tudi na Evropo. Eden takih anticiklonov, v preteklosti se je pogosteje pojavljal kot pa v zadnjih nekaj letih, je ob koncu januarja in v prvi polovici februarja proti srednji Evropi in Sredozemlju preusmerjal zelo hladno celinsko zračno maso iznad severovzhodne Evrope. Nad Slovenijo je bila zračna masa skoraj rekordno hladna, ki se je poznala predvsem v hribih, nižinam pa zaradi oblačnega in pogosto vetrovnega vremena ni prinesla rekordno nizkih minimalnih temperatur. Prodor hladnega zraka bo ostal znan predvsem po dolgotrajno nizki temperaturi in močnemu vetru, ki je še stopnjeval občutek mraza.

Polarni prodor je kljub podobno mrzli zračni masi v posameznih regijah minil različno. Čeprav je bila zračna masa nad Slovenijo podobno hladna kot tista na južnem Balkanu, pa je prodor hladnega zraka v Sloveniji z vidika mraza in snežnih padavin minil v precej milejši obliki, pa čeprav je bila na marsikateri slovenski meteorološki postaji prva polovica februarja druga najhladnejša od sredine prejšnjega stoletja. Težišče padavin v pokrajinah južno od nas je bila posledica sredozemskih ciklonov, ki so ob dotoku mrzlega zraka nastajali nad Sredozemljem, se pomikali predvsem preko južnega Balkana in na Slovenijo vplivali le obrobno. Odsotnost snežne odeje in jasnih nevetrovnih noči ni omogočala prav zelo nizkih temperatur v slovenskem nižinskem svetu, po drugi strani pa so zaradi odsotnosti snega globje zamrznila tla. Ob dejstvu, da je območje Zaplane specifično po počitniškem naselju so se v tem prostoru pojavljale določene težave predvsem na področju zamrzovanja izpostavljenih delov vodovodnega sistema.

Prav na območju Zaplane je zapadlo manj snega kot v bližnji okolici. Vzrok je jugovzhodna smer vetrov v nižjih plasteh ozračja, zaradi katerih so se padavine na poti preko Krimskega višavja zaustavljale in sušile, ponovno pa so se okrepile na prvih grebenih, usmerjenih pravokotno na smer vetra. Tak primer je bil 4. februarja, ko je na Zaplani padlo le 6 cm snega, ponekod v Polhograjskem hribovju pa tudi več kot 30 cm. Do podobnega učinka je prihajalo tudi ob sneženju 7. februarja, ko je v okolici Logatca padel le kakšen cm snega, drugod pa dosti več. V obeh primerih je k tanjši snežni odeji na Spodnji Zaplani pripomogel tudi močan veter. Na bolj zatišni vremenski postaji Petkovec, 2 km zahodneje, je bilo 9. februarja 10 cm, na vremenski postaji Zaplana 5 cm, opazno več snega pa je bilo tudi na območju Zgornje Zaplane. Meritve višine snega so bile zaradi vetra manj reprezentativne za širšo okolico, saj je bilo na bolj zatišni vremenski postaji Zaplana znotraj samega naselja več snega kot na bližnjih odprtih travnikih, kjer je veter snežno odejo povsem spihal. Več snega, do 15 cm, je na Zaplani padlo šele 11. in 12. februarja. Razmerje med snegom in vodo je pri suhem snegu, kakršen je padal ob tokratnem mrazu, drugačno kot pri mokrem. Ob 1 mm padavin lahko pade več cm suhega snega. Iz tega sledi, da je bila lahko med dvema bližnjima krajema razlika v debelini snežne odeje znatna, a hkrati tudi, da je bila razlika v padli količini padavin majhna.

Zaradi razjasnitev je bila mrzla predvsem noč na 14. februar, ki pa Zaplani ni prinesla ekstremnega mraza. Na Spodnji Zaplani se je ohladilo na -14,4 °C, do okoli -25 °C pa je temperatura padla le v mraziščih. Opisani prodor mrzlega zraka Zaplani ni prinesel nekih standardnih vremenskih ekstremov. Rekordno najnižja temperatura na meteorološki postaji Zaplana ni bila dosežena, kot tudi ne v mraziščih. Najnižja temperatura tekom mrzlega obdobja je bila izmerjena na Ulovki (-16 °C) in ne na Spodnji Zaplani, čeprav je navadno ravno obratno. Kljub dolgotrajnemu mrazu in pogostemu sneženju snežna odeja ni presegla 25 cm, ki je bila sicer izmerjena v oktobru 2011. V času obstoja meteorološke postaje Zaplana pa še nikoli ni bil zabeležen tako dolg niz ledenih dni, v katerih se temperatura tudi čez dan ni dvignila nad ledišče, prav tako pa je bilo izjemno dolgo tudi obdobje z dnevno temperaturo pod -5 °C.

Statistika mrzlega obdobja na Spodnji Zaplani 566 m:

- 12 zaporednih dni z najvišjo dnevno temperaturo -5 °C ali nižjo

- 20 zaporednih klimatoloških ledenih dni z najvišjo dnevno temperaturo pod 0 °C

– 13 zaporednih mrzlih dni s temperaturo vsaj -10 °C

- trije dnevi z najvišjo dnevno temperaturo pod -10 °C

– v dveh dneh povprečna dnevna temperatura -12 °C

- izrazito stopnjevan občutek mraza zaradi vetra (odvisno od mikrolokacije meritev vetra, načina izračunavanja tega indeksa in predvsem merilne opreme)

- absolutna najnižja temperatura -14,4 °C

- največja višina snežne odeje 15 cm

– globoka zamrznitev tal v dneh pred nastankom snežne odeje

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– spletne strani Agencije RS za okolje

Januarski temperaturni odklon je bil glede na temperaturno povprečje za obdobje 1961-1990 na območju osrednje Slovenije pozitiven in je znašal vsaj 2 °C. Vremensko enoličen mesec je minil skorajda povsem brez snežne odeje, posledično pa tudi v mraziščih Zaplane ni bilo zabeleženih posebno nizkih temperatur. Čeprav so bile za snežno odejo temperature večji del meseca primerne, pa zaradi sicer pogostih prehodov vremenskih front iz severozahoda ni bilo snežnih padavin. Mesec je bil izrazito suh, mraz ob koncu meseca pa je bil eden hujših brez prisotnosti snežne odeje, ki bi sicer varovala tla pred zmrzaljo. Ob tem so vzhodni vetrovi napredujočega sibirskega anticiklona stopnjevali občutek mraza.

Povprečna mesečna temperatura na Zaplani je bila identična lanskemu januarju in je znašala -0,2 °C, povprečna najnižja -4,4 °C, povprečna najvišja pa 4,1 °C. Najnižja temperatura je bila -10,1 °C (31. januarja), najvišja pa 10,5 °C (23. januarja). To je bil drugi najtoplejši januar na meteorološki postaji Zaplana od pričetka meritev januarja 2006. Zabeleženih je bilo 7 ledenih dni z najnižjo dnevno temperaturo pod lediščem in 26 hladnih dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C. Zabeležen je bil le en mrzel dan s temperaturo vsaj -10 °C, kar nekajkrat pa je jutranja temperatura obtičala pod -9 °C. Padlo je 36,5 mm padavin, kar je le dobra četrtina januarskega povprečja na bližnji meteorološki postaji Rovte. Velika večina padavin je bila omejena na poslabšanje vremena z dežjem 3. januarja. Snežilo je zgolj na začetku večje ohladitve, ki se je zaostrila šele kasneje v februarju. 30. januarja je bilo na Zaplani okoli 3 cm snega. Najmočnejši vetrovi so bili ob koncu meseca povezani s širjenjem sibirskega anticiklona in v povprečju je bil najbolj vetroven dan 29. januar. Meseca januarja so prevladovali vetrovi vzhodnih smeri, vendar je bilo drugače kot je to običajno veliko tudi zahodnega vetra.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani januarja 2012.