Nad Sredozemljem in srednjo Evropo se je ob visokem zračnem tlaku zadrževal zelo topel in suh zrak, smer vetra pri tleh se je tekom vročinskega vala spreminjala, s tem pa se je po Sloveniji premikalo tudi težišče vročine. Na Notranjskem in na območju Zaplane je vročino krepila tudi velika sušnost tal, saj je v začetku avgusta padlo bistveno manj dežja, kot v nekaterih drugih predelih države. Minuli vročinski val je bil dober primer tega, da kljub zelo visokim temperaturam v hribih po nižinah ni bilo ekstremno visokih temperatur. Jugozahodni veter je pogosto prepihal višje lege, v nižine pa ni segel, kjer je bilo lahko zato celo nekoliko hladneje. Ker se je vročinski val pojavil v drugi polovici avgusta, so bila v krajih s temperaturnim obratom zaradi daljših noči jutra sveža z obilo rose, kljub krajšim dnevom in šibkejšemu Soncu pa je bila na Zaplani izmerjena rekordno visoka temperatura zraka.

Ob postopnem razvoju dolgotrajnega vročinskega vala je bil ta del Notranjske sušnejši od krajev v severni in osrednji Sloveniji, ravno ob suši pa se lahko temperature povzpnejo najvišje. 4. avgusta je padlo 30 mm dežja, do primanjkljaja pa je prišlo 8. in 9. avgusta, ko je padlo manj kot 5 mm, v Ljubljani pa na primer že 35 mm dežja. V noči na 20. avgust je na Zaplani le prehodno rahlo deževalo, več dežja pa je padlo malo severneje in celo na Vrhniki.

V prvih dneh vročinskega vala je bilo težišče vročine zaradi šibke burje na Primorskem, na Zaplani pa je vzhodni veter blažil dnevno vročino. V nadaljevanju je vzhodni veter pihal v dopoldanskem času, popoldne pa ga je pogosto zamenjal jugozahodni veter. Ob obratu vetra se je ozračje vedno občutno ogrelo in osušilo. Jugozahodni veter velikokrat ni segel v nižine ali jih je dosegel z zamudo. Tako je prihajalo do situacij, ko je bilo na Zaplani kljub večji nadmorski višini bolj vroče, kot v nižji Vrhniki. Hladnejša zračna masa po nižinah pa je bila tudi bolj vlažna in kot taka je še bolj povečevala toplotno obremenitev.

Dnevna vročina se je stopnjevala, jutra pa so postajala vse hladnejša, pri čemer je največjo vlogo odigrala mikrolokacija posamezne meteorološke postaje. Zaradi prisotnosti temperaturnega obrata je bila na Spodnji Zaplani v vseh jutrih zabeležena močna rosa, včasih pa celo plitva radiacijska megla. Sredi vročinskega vala je jakost temperaturnega obrata dosegla svoj višek, saj je znašala jutranja temperaturna razlika med Zaplano (566 m) in postajo Šentjošt nad Horjulom (642 m) celo 8 °C. 25. avgusta je bila najnižja nočna temperatura na Zaplani 14,3 °C, v Šentjoštu pa 22,3 °C. Na Spodnji Zaplani tekom vročinskega vala ni bilo zabeleženih toplih noči z najnižjo nočno temperaturo nad 20 °C, se je pa to zagotovo zgodilo na območju Zgornje Zaplane.

Že v ponedeljek 22. avgusta je bila na Zaplani z živosrebrnim termometrom izmerjena do sedaj najvišja temperatura zraka 34,5 °C, po samodejni vremenski postaji pa se je ogrelo na 34,1 °C. Tega dne je bilo najbolj vroče na dveh sosednjih zasebnih meteoroloških postajah, v Logatcu 35,4 °C in na Petkovcu 35,2 °C. V nadaljevanju se je temperatura na Zaplani skoraj vsak dan redno približala rekordnim vrednostim, a jih zaradi različnih vzrokov, največkrat zaradi premočnega vetra, ni presegla. V torek 23. avgusta so bili verjetno najboljši pogoji za izjemno visoke temperature, kar gre sklepati iz temperaturnih podatkov nekaterih bližnjih meteoroloških postaj. Na Vojskem nad Idrijo, 1067 m visoko, se je ogrelo do 30,5 °C (izenačena doslej najvišja izmerjena temperatura), v Postojni pa do 35,1 °C (druga najvišja vrednost od pričetka meritev). Tega dne je bila Zaplana glede na nadmorsko višino ena od najhladnejših vremenskih postaj v Sloveniji, saj je vročino nepričakovano ves dan blažil vzhodni veter. Obrat v jugozahodni veter je precej zakasnil in ni imel vpliva na najvišjo dnevno temperaturo zraka, ki je znašala le 31,5 °C. Iz spodnjega grafikona je to lepo razvidno, kot tudi to, da je na primer 24. avgusta na Zaplani že zjutraj pihal jugozahodni veter, pri čemer so bile zabeležene izjemno visoke dopoldanske temperature, rekord pa kljub temu ni bil dosežen. Ob jugozahodniku se ozračje hitro ogreje in doseže svoj maksimum že malo po poldnevu, ob vzhodniku pa temperaturni maksimum nekoliko zakasni. Nazorno je viden hiter porast temperature 25. in 26. avgusta kot posledica obrata smeri vetra.

Časovni potek temperature na meteorološki postaji Zaplana v izbranih dneh tekom vročinskega vala.

Rekordno visoka temperatura je bila tako zabeležena šele v petek 26. avgusta. Po hladnem jutru z minimalno temperaturo 13,7 °C se je ob kasnejšem obratu vetra v jugozahodnik ozračje močno ogrelo in osušilo. Temperatura se je po živosrebrnem termometru dvignila na rekordnih 35,0 °C, samodejna vremenska postaja pa je izmerila rekordno nizko, samo 19 % relativno vlažnost. Glede na podatke iz preteklosti ni prav verjetno, da so bile po letu 1950 na območju Zaplane še višje temperature. Visoke temperature so se na obravnavanem območju pojavile v letih 1950, 1957 in 1983, medtem ko so bile izjemno visoke temperature v avgustu 2003 omejene na jugovzhod Slovenije. Posamezen vročinski val ne mine enako na vseh meteoroloških postajah po državi in to se je pokazalo tudi ob aktualni vročini.

Živosrebrni stolpec se je dvignil do oznake 35 °C.

Na meteorološki postaji Zaplana od pričetka meritev leta 2002 še ni bilo zabeleženega tako izrazitega vročinskega vala, ki je v kombinaciji s sušo prizadel predvsem smrekove sestoje. Te že ogroža pospešen razvoj smrekovega lubadarja. Vročinski val je bil omejen predvsem na obdobje med 18. in 27. avgustom, v katerem temperatura le v dveh dneh ni presegla 30 °C, kar štirikrat pa je dosegla vrednost vsaj 34 °C.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– poročilo državne meteoroloÅ¡ke službe o vročinskem valu avgusta 2011

– MateoroloÅ¡ki godiÅ¡njak