V nedeljo 24. julija je nad Alpe in Slovenijo segala višinska dolina s hladnim zrakom, nad Genovskim zalivom je nastal prizemni ciklon, z vzhoda pa nas je prešla hladna fronta, saj je pričela dotekati hladnejša zračna masa. Opisana kombinacija je bila vzrok za deževno in hladno vreme v sicer povprečno najtoplejšem mesecu v letu. Relativno dolgotrajnemu obdobju hladnega vremena navkljub na meteorološki postaji Zaplana ni bilo izmerjenih kakšnih ekstremnih temperaturnih vrednosti. Najnižja dnevna julijska temperatura ni bila dosežena, zaradi oblačnosti pa temperature ponoči niso padle posebej nizko.

Na deževno nedeljo se je na meteorološki postaji Spodnja Zaplana ogrelo le do 11,9 °C. Klimatološki temperaturni maksimum, ki velja za obdobje od 22.00 ure prvega in do 22.00 ure drugega dne, je znašal 15,0 °C. Tako je bilo v nedeljo 24. julija na Zaplani čez dan resda izmerjeno 11,9 °C, dan pred tem ob 22.00 uri pa je bilo topleje in klimatološki maksimum je bil zato višji. Enako visoka temperatura je bila izmerjena tudi naslednji dan.

V preteklosti so bile na Zaplani izmerjene že nižje temperature. 8. julija 2009 in 30. julija 2010 je bil na Zaplani izmerjen klimatološki maksimum 14,9 °C. Precej nižje so lahko trenutne vrednosti temperature. 4. julija 2007 se je po dopoldanskih 19 °C ohladilo pod 10 °C, kolikor je bilo izmerjeno ob 16.00 uri popoldne. Podatki iz preteklosti kažejo, da so ohladitve takšne jakosti redke, nikakor pa ne ekstremne. Na podlagi uradnih meteoroloških postaj v okolici Zaplane je bil po letu 1961 najhladnejši 5. julij 1962 s klimatološkim maksimumom med 8 °C in 9 °C.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoorloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

S pojavom digitalnih fotoaparatov in ustreznih programskih rešitev je postalo izdelovanje panoram, slik sestavljenih iz več fotografij, precej enostavno. 360-stopinjske panorame je preprosto izdelati, z njimi pa lahko pričaramo tudi 3D učinek in prikažemo prostor še v vertikalni smeri. To omogoča prosto dostopna storitev photosnyth.net, v kateri je bilo poskusno že izdelanih nekaj panoramskih fotografij Zaplane. Vsaka panorama je opremljena tudi s kratkim predstavitvenim komentarjem.

Zbirka panoram Zaplane se bo postopoma širila, posamezne panorame pa bodo naknadno lahko tudi zamenjane z novimi, tehnično izboljšanimi panoramami (izdelane na primer v ugodnejših vremenskih razmerah, povečanje vidnega kota). V načrtu je izdelava panoram Zaplane na splošno in njenih številnih znamenitosti.

Internetna povezava do zbirke panoram se nahaja v FOTOGALERIJI.

Topla ali tropska noč je v meteorološkem smislu takrat, ko je temperatura ponoči enaka ali višja od 20 °C. V Sloveniji se tople noči pojavljajo tako po nižinah, kot tudi v višjih legah, odvisno od lokacije pa do pojava toplih noči prihaja zaradi različnih vzrokov, kot so visoke dnevne temperature, odsotnost temperaturnega obrata, veter in oblačnost v nočnem času. V naših primorskih pokrajinah so tople noči v glavnem vezane na noči z burjo, drugod po Sloveniji pa na jugozahodni veter. Na meteorološki postaji Spodnja Zaplana od pričetka meritev temperature jeseni 2002 topla noč še ni bila zabeležena, drugače pa je v višjih legah Zgornje Zaplane, kjer so tople noči zaradi odsotnosti prizemnega temperaturnega obrata pogostejše.

13. julija se je na Spodnji Zaplani ob jugozahodniku ogrelo do 32,6 °C in že takrat je rast temperature zavirala visoka oblačnost. Ta je imela v večernem času ravno nasproten učinek, saj je temperatura pričela stagnirati in tudi jugozahodni veter se ni umiril. Ob 23.00 uri je bilo nebo skoraj v celoti oblačno, temperatura je pričela celo naraščati in to je bil prvi znak, da bo morda zabeležena topla noč. Po večerni stagnaciji temperature se je v drugem delu noči prehodno razjasnilo in temperatura je pričela padati, vendar se je do jutra spustila le do 20,1 °C. Na Spodnji Zaplani je bila tako zabeležena prva topla noč v zgodovini meteoroloških meritev. Posebej je potrebno opozoriti, da je bila tako visoka temperatura zabeležena na vremenski postaji na nadmorski višini 566 m, na mnogih mestih le nekaj metrov nižje, predvsem pa v okolici mrazišč in Jezerca (najnižji deli naselij Ograje in prezid), so bile nočne temperature nižje.

Topla noč je bila posledica vetra in predvsem oblačnosti, ki je bila nad zahodno Slovenijo del nevihtnih sistemov v Italiji in Avstriji. Da je šlo na Zaplani za splet okoliščin kaže tudi dejstvo, da je bila v Ljubljani izmerjena enako visoka nočna temperatura, kot na Spodnji Zaplani. To je za poletni čas izjemen primer, saj so razlike v nočni temperaturi med obema lokacijama običajno precej večje. Vzrok za toplo noč tudi ni bila visoka dnevna temperatura 32,6 °C izmerjena dan pred tem, saj se je v zgodovini meteoroloških meritev na Zaplani vsaj devetkrat ogrelo nad omenjeno vrednostjo, pa se je temperatura še v vseh primerih spustila precej pod 20 °C.

Topla noč je bila zabeležena Å¡e na vremenski postaji Mizni Dol – Zaplana (21,1 °C) in Å entjoÅ¡t nad Horjulom (21,7 °C). Na Petkovcu, v Logatcu in na Vrhniki se je temperatura spustila pod 20 °C.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– vremenski portal ARSO-meteo.si

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas med 13. junijem in 6. julijem, je bila v mrazišču Dolinca izmerjena do sedaj najnižja julijska temperatura zraka. 3. julija se je temperatura dva metra nad tlemi spustila na -1,1 °C, na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, pa se je v isti noči ohladilo na 5,6 °C. V mrazišču Dolinca je bila do minule nedelje najnižja julijska temperatura -0,7 °C, izmerjena 17. julija 2006, na -0,2 °C pa se je ohladilo še 13. julija 2004. Stalne meritve temperature zraka v mrazišču potekajo od aprila 2004.

Potek temperature v najhladnejši noči.

Obe omenjeni ohladitvi se med seboj nekoliko razlikujeta. Ob tokratni ohladitvi je temperaturna razlika med zgornjo vremensko postajo in mraziščem dosegla 6,7 K, med ohladitvijo 17. julija 2006 pa je razlika znašala 10,8 K. Takrat je veter na zgornji vremenski postaji oviral nočno ohlajanje, hkrati pa je sušil ozračje in ohranjal nizko vlažnost ozračja skozi celotno noč, kar je ugodno za močnejše ohladitve v mraziščih.

V zadnjem merilnem obdobju se je temperatura v mrazišču najnižje spustila še 20. junija sredi noči (0,6 °C), 21. junija (2,4 °C), 15. junija (3,0 °C) in 2. julija sredi noči (3,5 °C). V mrazišču je bilo najtopleje 29. junija ob šibkem vzhodnem vetru, ko se je ogrelo do 28,8 °C. Na bolj prevetreni meteorološki postaji nad mraziščem se je istega dne ogrelo do 27,3 °C.

V soboto 2. julija je ob hladni in suhi zračni masi prevladovalo spremenlljivo oblačno vreme. Na vremenski postaji Zaplana se je ogrelo samo do 18,4 °C. Nizke temperature v poletju največkrat spremlja oblačno vreme s padavinami in visoko vlažnostjo ozračja. Tokrat je bilo drugače, saj je bila relativna vlažnost kljub hladnemu vremenu nizka in je padla na 34 %. Taki vremenski pogoji so obetali zelo hladno noč.

V noči na 3. julij so v nižjih plasteh ozračja prevladovali vetrovi severnih smeri, ob katerih se na Spodnji Zaplani pogosto precej ohladi. Noč je bila nevetrovna in jasna, zaradi suhega ozračja se jutranja radiacijska megla ni pojavila. Temperatura je padala zelo enakomerno skozi celotno noč. V meteorološki hišici dva metra nad tlemi se je temperatura spustila do 5,6 °C, kar je druga najnižja julijska temperatura na Zaplani od pričetka meritev jeseni 2002.

Le še 5. julija 2007 je bilo hladneje s 4,7 °C, sam potem ohladitve pa je bil v obeh primerih nekoliko drugačen. V juliju 2007 se je hladno jutro pojavilo tik po obilnih padavinah in ohladitvah dan pred tem, tokrat pa je hladno jutro sledilo suhemu popoldnevu z daljšimi sončnimi obdobji. To dejstvo je pomembno predvsem z vidika temperatur v okoliških mraziščih. V juliju 2007 so bile temperature v mraziščih zaradi visoke vlažnosti ozračja le malo nižje od tistih zunaj mrazišč, tokrat pa se pričakuje, da je temperatura v mraziščih padla pod ledišče. Na podlagi terenskih meritev se je temperatura v mraziščih že ob 21.00 uri zvečer, v času, ko je bilo na zgornji meteorološki postaji 13 °C in se je ohlajanje šele pričelo, gibala okoli 6 °C.

Na zasebni vremenski postaji v najnižjem delu Petkovca pri zaselku Ceste se je ohladilo na 5,3 °C, v Gornjem Logatcu na 4,5 °C, na nekoliko dvignjenem Zaplana – Miznem Dolu na 8,4 °C in na Vrhniki na 6,1 °C. Na agrometeoroloÅ¡ki postaji v Zadlogu nad Idrijo se je ohladilo do 2,8 °C, na samodejni postaji ARSO v Babnem Polju pa do 0 °C. Na uradnih meteoroloÅ¡kih postajah v okolici Zaplane so bile najnižje jutranje temperature sledeče: Ljubljana 9,1 °C, Katarina nad Ljubljano 8,4 °C in Postojna 5,0 °C.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– vremenski portal ARSO-meteo.si

– radiosondaža Ljubljana-Bežigrad

– mreža agrometeoroloÅ¡kih postaj MKGP FURS

Junij 2011 je bil v osrednji Sloveniji nadpovprečno topel mesec, saj je glede na dolgoletno junijsko povprečje za obdobje 1961-1990 pozitivni temperaturni odklon znašal 2 °C. V primerjavi z zadnjim desetletjem je z vidika vse toplejšega podnebja temperaturni odklon seveda manjši. Povprečna junijska temperatura na Zaplani je bila  17,0 °C, povprečna najnižja 12,2 °C in povprečna najvišja 22,5 °C. Najnižja temperatura je bila 8,3 °C (20. junija), najvišja pa 27,9 °C (23. junija). V obdobju po letu 2006 je bila povprečna junijska temperatura nižja le v letu 2009, v preostalih letih pa je bila v primerjavi z letošnjim junijem le malo višja. Zabeleženih je bilo sedem toplih dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 25 °C, nad 30 °C pa temperatura še ni segla. Od pričetka stalnih meteoroloških meritev na Zaplani leta 2006 je bil letošnji junij najbolj namočen. Padlo je 171,5 mm dežja, kar je sicer  113 % dolgoletne junijske povprečne količine padavin na bližnji meteorološki postaji Rovte, kljub temu pa ni padlo bistveno več dežja, kot junija v preteklih nekaj letih. Večina padavin je bila posledica velike nevihtne aktivnosti v prvi tretjini meseca. Tako je samo v prvih osmih dneh meseca padlo 120 mm dežja, kar je glede na preteklost redek pojav. 8. junija zjutraj je bilo za zadnjih 24 ur izmerjeno kar 54 mm dežja. Najmočnejši sunki vetra s hitrostjo vsaj 40 km/h so spremljali večerno nevihto 2. junija. Na mesečni ravni je bila daleč najbolj zastopana vzhodna smer vetra, kar je odraz krajevnega vetra na Zaplani, ki prevladuje ob stabilnem vremenu v času visokega zračnega tlaka.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani junija 2011.