V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 21. novembra do 24. decembra, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -27,3 °C izmerjena 19. decembra. Istega dne se je na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo do -15,3 °C. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 14. decembra sredi noči (-21,0°C), 17.decembra (-20,6°C) in 4. decembra zvečer  (-19,0°C). Najvišja temperatura 8,7 °C je bila v mrazišču ob jugozahodnem vetru in dežju izmerjena 7. decembra zvečer. V isti noči je bilo na meteorološki postaji nad mraziščem izmerjeno 9,5 °C.

Potek temperature v noči na 19. december.

Temperatura -27,3 °C je druga najnižja izmerjena temperatura v mrazišču Dolinca. Vendar se v mrazišču meritve zaradi tehnične okvare niso izvajale v delu februarja in marca 2005, ko so bile temperature najnižje v zadnjih nekaj letih. V primerjavi z 20.decembrom 2009 so bile tokrat temperature na meteoroloških postajah v okolici Logatca višje za 2,5 °C, v mrazišču Dolinca pa za 3,5 °C. Kot je razvidno iz grafa je ohlajanje v mrazišču ovirala oblačnost, povsem pa ga je zavrla ob 4.30 zjutraj. Tako se je v mrazišču ohlajalo vsaj tri ure krajši čas, kot bi se ob ugodnejših vremenskih pogojih brez pooblačitev.

18. decembra ob 21.00 uri je bilo na podlagi marÅ¡rutnih meritev temperatur v sosednjem mrazišču Dvojček kar -25 °C. Istočasno je bilo v Dolinci “samo” -20,7°C. V mrazišču Dvojček je bila temperatura izmerjena z bolj odzivnim laboratorijskim termometrom, ki pogosto izmeri nekoliko nižjo temperaturo od tiste, ki jo pokaže v plastičnem ohiÅ¡ju zaščiten termometer v mrazišču Dolinca. V decembru 2005 je bila v mrazišču Dolinca pri -23 °C ugotovljena določena temperaturna razlika med obema termometroma, takrat je znaÅ¡ala dobro stopinjo. 18. decembra izvedene marÅ¡rutne meritve torej potrjujejo, da je temperaturna razlika med obema mraziščema znaÅ¡ala okoli 3 °C. Mrazišče Dvojček je bolj odprto mrazišče in ima večji faktor vidnega neba. Ta nam pove, koliko neba posamezno mrazišče “vidi”. Mrazišča  z večjim faktorjem vidnega neba se lahko močneje ohladijo, po drugi strani pa so zaradi plitvosti bolj izpostavljena vetru. Ravno zaradi večjega zatiÅ¡ja je mrazišče Dolinca v poprečju verjetno hladnejÅ¡e od mrazišča Dvojček, ob zares dobrih vremenskih pogojih za nočne ohladitve pa temperature padejo nižje v bolj plitvem mrazišču Dvojček. Pomembna je predvsem snežna odeja. Brez snežne odeje je mrazišče Dvojček toplejÅ¡e od Dolince, saj je prvi redno koÅ¡en, Dolinca pa ne in kjer je  v poletju visoka trava, v hladni polovici leta pa debela plast suhe trave. Od tod izhajajo tudi večje razlike v temperaturi tal. Te so precej nižje v Dolinci, kar vpliva tudi na temperature zraka. Ko plitve sklede, kot je mrazišče Dvojček, prekrije sneg, pa se v njih bolj ohladi kot v ostalih, bolj zaprtih mraziščih.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

Po skoraj točno letu dni je Slovenijo ponovno zajel zimski mraz. V noči na 20.december 2009 se je na meteorološki postaji Zaplana ohladilo na -17,8°C, v bližnjem mrazišču Dolinca pa na -30,8°C. Vremenske razmere niso bile ugodne za doseganje zelo nizkih temperatur na meteorološki postaji Zaplana, kar se je zagotovo nekoliko poznalo tudi na temperaturah v okoliških mraziščih. V noči na 19.december 2010 prav tako vremenske razmere niso dovoljevale posebno nizkih temperatur in kot se je kasneje izkazalo, so bile temperature nekoliko višje kot v lanskem decembru.

Obetala se je jasna noč  ob prisotnosti večje količine novozapadlega snega. 18.decembra popoldne je bilo na območju meteorološke postaje izmerjeno 48cm snega, snežna odeja je bila sestavljena iz starega pomrznjenega snega in iz debelejše plasti novega suhega snega. Čeprav je padlo več kot 30cm novega snega, pa je bilo izmerjeno samo 18,2mm padavin. Suh in puhast sneg omogoča močne nočne ohladitve. Kmalu se je izkazalo, da bo na nočno ohlajanje vplivalo več omejitvenih dejavnikov. Na Zaplani se je pričelo ohlajati z začetne temperature -5°C, zvečer pa je temperatura že stagnirala zaradi oblačnosti. Ob ponovni razjasnitvi se je temperatura ponovno spuščala, vendar je vsaj na Spodnji Zaplani sredi noči ohlajanje že motil veter. Motnje v ohlajanju so bile zabeležene zgolj na Zaplani, ne pa tudi na bližnjih in bolj zatišnih meteoroloških postajah Petkovec in Logatec. V višinah se je namreč krepil zahodni veter, ki je po satelitskih posnetkih sodeč za dinarsko gorsko pregrado že povzročal nastanek oblakov v smeri Idrije. Kljub vsemu je nebo ostalo večinoma jasno do 4.30 zjutraj, ko je oblačnost povzročila naraščanje temperature na vseh treh omenjenih meteoroloških postajah. Na Zaplani je bila najnižja nočna temperatura -15,3°C, na Petkovcu -17,5°C in v Gornjem Logatcu -20,7°C. Kako velik vpliv je imel na ohlajanje zahodni veter, kaže tudi dopoldansko ogrevanje, ko je bilo na Zaplani precej topleje kot na Petkovcu in v Logatcu, čeprav je navadno ravno obratno.

Razlika med Logatcem in Zaplano je že v dinamiki nočnega ohlajanja. V Logatcu temperatura pada enakomerno, na Zaplani pa temperatura pogosto za krajši čas pada s stopnjo približno -0,3°C/10min, nakar se temperatura  prehodno lahko ustali ali celo rahlo narašča. Kasneje se spet pojavijo hitri padci temperature in tako gre za nekakšno ciklično ohlajanje. Na meteorološki postaji Zaplana v nočnem času prevladuje veter južnih smeri iz zgornjega dela  temperaturne inverzije nad Logaškim poljem in tak način ohlajanja je verjetno povezan s tem, da se hladen zrak na Zaplano širi v nekakšnih valovih. Že nekaj let se ne sestavijo dobre razmere za ohlajanje, ki bi trajale skozi celotno noč. V bolj izpostavljenih legah čas ohlajanja ni toliko pomemben (mrazišča, Logatec), povsem drugače pa je na nekoliko dvignjeni Zaplani, kjer so zvečer temperature lahko precej višje kot v Logatcu, temperaturna razlika pa se proti jutru zmanjšuje. Zaplana za nizke temperature potrebuje čas, tega pa vreme v zadnjih zimah ne nudi. Sicer si je težko razlagati dejstvo, da je bilo ob koncu 70. let prejšnjega stoletja na Zaplani ob ne najhujšem mrazu izmerjeno -23°C, januarja 1993 pa v poznih večernih urah -20°C .

Podatki iz mrazišča Dolinca bodo na voljo v prihodnjih dneh. Na podlagi mraza v decembru 2009 gre pričakovati temperature okoli -28°C, vendar so mrazišča dovolj svojstvena, da so kakršnekoli napovedi nezanesljive. Vredne omembe so maršrutne meritve temperatur, ki so bile izvedene v mrazišču Dvojček (dvojna vrtača pri čebelnjaku, v bližini mrazišča Dolinca) 18.decembra ob 21:00 uri. Takrat je bilo na zgornji meteorološki postaji Zaplana izmerjeno -10°C, v Gornjem Logatcu -14°C, v mrazišču Dvojček pa kar -25°C in pri snežni odeji -27°C. Vse to govori v prid dejstvu, kako kompleksna je mikroklima mrazišč. Prav neverjetno je,  do kakšnih temperaturnih razlik lahko prihaja med dnom Logaškega polja in dnom le malo višje ležeče kraške vrtače na Zaplani, pri čemer gre v obeh primerih za reliefni depresiji, v katerih nastaja izrazita temperaturna inverzija. Mrazišče Dvojček sicer velja za hladnejše mrazišče od Dolince, vendar le ob dovolj šibkih vetrovih in ob prisotnosti snežne odeje.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

V prvih decembrskih dneh je izrazita odjuga z visokimi temperaturami, dežjem in zmernim jugozahodnim vetrom odnesla skorajda vseh 70cm snežne odeje, kolikor je bila debela še 5.decembra. Odjuga je bolj kot kdajkoli prej pokazala na (ne)ustreznost določene lokacije za meritve višine snežne odeje. V soboto 11.decembra je bilo pri meteorološki postaji Zaplana izmerjeno še 17cm snega, zasnežene pa so bile celo bližnje prisojne lege v ozadju fotografije.

Pri sedanjem čebelnjaku, kjer so se v preteklosti izvajale meritve snežne odeje, niso bila kopna le prisojna pobočja, temveč tudi nekatere ravne, če ne celo rahlo osojne površine. Zaradi odprtosti tega območja je tu vetrovnost precej večja, vzhodni veter sneg odnaša v bližnjo kraško vrtačo, močnejši jugozahodni veter pa sneg precej bolj učinkovito tali, kot v bolj zatišnih zaselkih Zaplane v bližnji okolici. Na območju nekdanjih meritev snežne odeje se je jugozahodni veter okrepil tudi s posekom bližnje mejice.

Kako pomemben dejavnik pri taljenju snega je imel veter, kažejo snežne krpe za osamljenim grmovjem sredi sicer velikih kopnih površin. Izrazito prisojna pobočja nad mraziščem Dolinca so bila še vedno zasnežena. Po pobočjih mrazišča je deževnica ustvarila snežne kanale. Padavinska voda se je sprva zbirala v manjših, proti dnu mrazišča pa v vse večjih kanalih.

V nekaterih mraziščih so bile v nedeljo 13.decembra razmere še povsem zimske. Ob odjugi je pri temperaturi malo nad lediščem na debelo snežno odejo padla velika količina dežja, v nadaljevanju je snežna odeja pomrznila, z drevesnih krošenj kapljajoča voda pa je ob stiku s tlemi zmrznila v led. Nastal je pravi snežni beton, debel okoli 40cm. Snežna odeja v taki obliki, ki jo je bilo težko izmeriti celo z lavinsko sondo, bi vsaj v mraziščih zlahka preživela marsikatero močno odjugo v prihodnosti.

Obilnemu novembrskemu sneženju je v prvih decembrskih dneh sledila ena od najbolj izrazitih zimskih odjug v zadnjih nekaj letih. Lahko bi rekli, da se je vreme hitro obrnilo, pri tem pa z zadnjo platjo podrlo vse tisto, kar je prej lepo sestavilo.  28.novembra je bilo na meteorološki postaji Zaplana izmerjeno 60cm snega, po krajši otoplitvi in prekinitvi padavin pa je sledilo novo sneženje. V soboto 4.decembra je bilo v popoldanskem času izmerjeno 71cm snega, nekaj ur pred meritvami pa je bilo zagotovo snega še nekoliko več. Ob prisotnosti tako debele snežne odeje je nato prišlo do zelo izrazite odjuge.

Zaradi kombinacije visokih temperatur, obilnega dežja, zmernega jugozahodnega vetra in visoke vlažnosti zraka se je snežna odeja talila zelo hitro. Snežna odeja pred tem tudi ni izraziteje pomrznila in tako se je še težje upirala otoplitvam. Čeprav ni šlo za klasičen snegožer, kakor v nekaterih alpskih pokrajinah imenujejo topel fenski veter, pa je sneg dobesedno požiralo. Na meteorološki postaji Katarina nad Ljubljano (660m) v Polhograjskem hribovju je bilo v ponedeljek 6.decembra izmerjeno še 53cm snega, dva dni kasneje pa je sneg že skopnel. Gre sicer za izjemen primer,  saj leži omenjena meteorološka postaja v prisojni legi, precej izpostavljeni jugozahodnim vetrovom. Na Zaplani se je  zgodil podoben primer, saj so bila 9.decembra prisojna pobočja nad naseljem Prezid že povsem kopna. Hkrati so bile preostale prisoje na območju naselij ali gozda še vedno zasnežene, na območju meteorološke postaje Zaplana pa je bilo na ravni in travnati podlagi izmerjeno 20cm snega. Na območju naselij, sploh pa med drevjem, so povprečne hitrosti vetra bistveno nižje, kot na odprtih legah, opisano dejstvo pa je med zadnjo odjugo igralo pomembno vlogo. 

V višjih legah je bila odjuga precej izrazitejša kot v nižjih, zatišnih legah. V dneh odjuge je bilo na Zaplani redno za okoli 5°C topleje kot v Ljubljani in tako se je samo v času odjuge razlika v višini snežne odeje med Zaplano in Ljubljano zmanjšala za dobrih 20cm. V nižjih legah se je namreč zadrževala tanka plast hladnega zraka. Sneg se tam ni talil počasneje samo zaradi nižjih temperatur, temveč je bilo na teh območjih tudi manj vetra, nenazadnje pa tudi manj padavin. V zahodni Sloveniji je namreč močneje deževalo in v času odjuge je na Zaplani padlo 70mm dežja. Temperaturne razmere so se spreminjale že na majhne razdalje in s tem tudi snežne razmere. Nekatere zatišne kraje je topel veter dosegel le za krajši čas, ob tem se je temperatura izrazito dvignila, ob pojemajočem vetru pa ponovno hitro spustila. Podobno se je dogajalo tudi v okolici Logatca, na meteorološki postaji Petkovec, kjer je ob pojemajočem vetru meteorološko postajo zajel hladen zrak in tako je temperatura v odvisnosti od vetra nihala za 3°C, v skrajnih primerih pa tudi za 5°C. Pojav opisanih ohladitev, čeprav v bistveno milejši obliki, je bil zabeležen tudi na meteorološki postaji Zaplana, kjer pa se je temperatura ravno obratno, kot na Petkovcu, nižala v času močnejšega vetra. Na Zaplani se je temperatura najbolj dvignila 8.decembra, vse do 9,9°C. Meteorološke postaje drugod na Notranjskem so beležile še višje temperature. V Postojni se je tako ogrelo celo do 13°C. Nasprotno sta samodejni meteorološki postaji v Idriji in v Borštu pri Gorenji vasi beležili za vsaj 5°C nižje temperature od tistih na Zaplani.

Viri podatkov:

– zasebna meteoroloÅ¡ka postaja Petkovec

– vremenski portal ARSO-meteo.si

– OGIMET

Meteorološka jesen 2010 je bila na območju osrednje Slovenije za nekaj desetink stopinje toplejša od dolgoletnega povprečja 1961-1990. Najtoplejša jesen v obdobju meteoroloških meritev na Zaplani je bila leta 2006, ki je bila hkrati tudi najtoplejša jesen, odkar se v Sloveniji izvajajo instrumentalne meteorološke meritve. Povprečna temperatura letošnje jeseni je na Zaplani znašala 8,6°C, povprečna maksimalna temperatura 11,6°C in povprečna minimalna temperatura 6,1°C. Najnižja jesenska temperatura je bila izmerjena 28.novembra (-5,2°C), najvišja pa 15.septembra (22,6°C). Temperatura se je spustila pod ledišče v enajstih dneh, ledišča pa ni presegla v dveh dneh. Hladnih dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0°C je bilo manj kot v minulih nekaj letih, kar je predvsem posledica oblačnega in toplega vremena v novembru. Na Zaplani je temperatura prvič padla pod ledišče 22.oktobra, kar je nekoliko kasneje, kot v preteklih nekaj letih. Letošnja jesen se je od preteklih jeseni bistveno razlikovala predvsem po količini padavin, kar je posledica zelo namočenega septembra, pa tudi meseca novembra, v katerem je bilo prav tako preseženo jesensko padavinsko povprečje. Vse skupaj je namreč padlo 826,3mm padavin in tako je bilo dolgoletno jesensko povprečje padavin preseženo za tretjino. V zadnjih štirih letih je jeseni padlo le od 200 do 350mm padavin, pri čemer je potrebno opozoriti, da je šlo za ekstremno suhe jeseni, saj znaša dolgoletno jesensko povprečje padavin na območju Zaplane okoli 670mm padavin. Prvi sneg je sicer zapadel relativno pozno, po drugi strani pa toliko bolj na debelo. Snežna odeja je namreč za november segala skoraj rekordno visoko. Po sneženju 28.novembra je bilo na Spodnji Zaplani izmerjeno 60cm snega, podobne snežne razmere ob približno enakem času pa so nazadnje vladale v letu 2005.

November 2010 je bil v osrednji Sloveniji za približno tri stopinje toplejši od dolgoletnega povprečja 1961-1990. K nadpovprečnim temperaturam je prispevalo dolgotrajno oblačno vreme s toplimi nočmi, temperature so se znižale šele ob koncu meseca, ko je zapadlo tudi veliko snega. Povprečna mesečna temperatura na Zaplani je bila 6,0°C, povprečna najnižja 4,3°C in povprečna najvišja 8,1°C. Najnižja temperatura je bila -5,2°C (28.novembra), najvišja pa 15,5°C (4.novembra). Zabeleženih je bilo sedem hladnih dni z minimalno dnevno temperaturo pod 0°C in dva ledena dneva, med katerima je temperatura ves dan ostala pod lediščem. Zaradi pogoste oblačnosti so bile visoke predvsem nočne temperature in tako je bila prva novembrska negativna temperatura izmerjena šele 24.novembra. Padlo je 271,6mm oziroma za 10% več padavin od dolgoletnega povprečja novembrskih padavin na Rovtah. 22.novembra zjutraj je bilo za zadnjih 24 ur izmerjeno kar 52mm dežja. Po vrsti pretoplih dni se je ob koncu meseca ohladilo in za november je padlo skoraj rekordno veliko snega. Po sneženju 26.novembra je bilo na Zaplani nad 35cm snega, po drugem, še obilnejšem sneženju 28.novembra pa je snežna odeja segala že 60cm visoko. Na dan najdebelejše snežne odeje so se pojavljale tudi nevihte. V povprečju je bilo najbolj vetrovno 21.novembra, močnejši sunki vetra pa niso bili zabeleženi. Najbolj izražena je bila vzhodna smer vetra, vendar je bil letošnji november izjemen tudi po večji pogostnosti zahodnih vetrov.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani novembra 2010.