V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 25. decembra do 23. januarja, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -19,9 °C izmerjena 28. decembra sredi noči. Na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, se je v isti noči ohladilo do -11,1 °C. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 27. decembra dopoldne  (-18,2 °C) ter 30. decembra zjutraj in zvečer (-17,6 °C). Pogoste so bile noči z izrazitim padcem temperature v večernih urah in nadaljnim ogrevanjem do jutranjih ur. Mrazišče je bilo večji del merilnega obdobja zasneženo, zaradi majhnih količin novozapadlega snega pa je sneg na prisojnih pobočjih praviloma skopnel kmalu po snežnih padavinah. Najvišja temperatura 12,8 °C je bila v mrazišču ob zahodnem vetru izmerjena 17. januarja, istega dne  pa je bilo na meteorološki postaji nad mraziščem 14,3 °C. Tolikšna razlika pri najvišji dnevni temperaturi je za zimski čas običajna, saj je mrazišče v primerjavi z zgornjo meteorološko postajo dlje časa v senci, hladna tla pa še dodatno zavirajo ogrevanje zraka.

18. decembra 2010 je bila v mrazišču Dvojček z laboratorijskim termometrom izmerjena za 4 °C nižja temperatura kot v sosednjem mrazišču Dolinca. Omenjena temperaturna razlika je bila povod, da je bilo v zadnjem merilnem nizu izvedenih nekaj meritev temperatur z omenjenim laboratorijskim termometrom. Ta je v nasprotju s stalnim termometrom v mrazišču Dolinca zelo primeren za terenske meritve, ugotovitve pa kažejo, da med obema termometroma obstajajo določene razlike, ki na podlagi spodnjega grafa izhajajo predvsem iz različne odzivnosti obeh termometrov. Laboratorijski termometer je bolj odziven od stalnega termometra in zato v času hitrega ohlajanja kaže tudi do 3 °C nižjo temperaturo. Ko se temperatura ustali, to je največkrat v drugi polovici noči, so razlike med termometroma manjše. Večja odzivnost laboratorijskega termometra pride do izraza tudi v času ogrevanja, ko lahko kaže celo višjo temperaturo od stalnega termometra. Laboratorijski termometer se odziva na vsak piš, medtem ko ima stalni termometer znotraj plastičnega ohišja večjo toplotno kapaciteto in se s tem počasneje odziva.

Potek temperature na meteorološki postaji Zaplana in v mrazišču Dolinca.

Območje visokega zračnega pritiska se je iznad Sredozemlja razširilo nad naše kraje, pri tem je v višinah dotekal zelo topel zrak. Temperature v nižinah so bile odvisne predvsem od zadrževanja hladnejšega in bolj vlažnega zraka pri tleh. Visoke januarske temperature se največkrat ne pojavijo v vseh krajih hkrati, saj na območjih bližje morju močnejše ogrevanje pogosto preprečuje megla iznad Tržaškega zaliva, nižine v notranjosti Slovenije pa tudi čez dan pokriva tanka temperaturna inverzija s hladnejšim zrakom.

Otoplitev 14. januarja je razen Primorske zajela večji del Slovenije. Dnevne temperature so bile glede na nadmorsko višino še najnižje ob morju. V Portorožu se je zaradi oblačnosti ogrelo do 10,1 °C, nižje temperature so se poznale tudi še na Krasu, že v Postojni, na Katarini nad Ljubljano in v Ljubljani pa se je ogrelo na okoli 12 °C. V gorah se je na višini 1500 m ogrelo preko 10 °C, kar pa zaradi odsotnosti temperaturne inverzije v gorah ni nič izjemnega. Na Zaplani se je ob šibkem jugozahodniku ogrelo do 12,1 °C, realno pa je bila temperatura za okoli pol stopinje Celzija višja, saj meteorološko hišico v tem letnem času in na trenutni lokaciji zgodaj popoldne doseže senca. Podatki iz zasebne meteorološke postaje v Logatcu kažejo, da je bil tam dnevni temperaturni višek dosežen le malo kasneje kot na Zaplani. V Logatcu se je ogrelo na 13,6 °C in na Petkovcu pri Zaplani do 14,2 °C.

Svoj višek so temperature dosegle 17. januarja, ki je bil v meteorološkem smislu izjemno zanimiv dan. Ob zahodnem vetru so bile ponoči v višjih legah visoke temperature, zaradi temperaturne inverzije pa je bilo hladneje v nižjih legah. Med kraji je prišlo do velikih temperaturnih razlik, saj je bilo na Spodnji Zaplani -0,6 °C, v krajih nad 600 m nadmorske višine pa so se temperature gibale okoli 7 °C. Čez dan se je izrazito ogrelo in na Zaplani je bila izmerjena najvišja januarska temperatura od pričetka meritev jeseni 2002. Ogrelo se je do 14,3 °C, na zasebnih meteoroloških postajah Logatec in na Petkovcu pri Zaplani pa na 14,9 °C oz. 15,3 °C. Z razliko od 14. januarja so bile na omenjenih treh postajah najvišje temperature izmerjene skoraj sočasno. Na Katarini nad Ljubljano so izmerili 14,0 °C, v Postojni 14,8 °C. Meteorološke razmere so bile precej drugačne kot tri dni pred tem. Visoke temperature so bile omejene na vmesni pas med Primorsko in Ljubljansko kotlino. V Portorožu se je zaradi nizke oblačnosti ogrelo le do 4 °C, v Ljubljani pa zaradi tanke plasti hladnega zraka pri tleh do 7,1 °C. Hladna in zatišna kotlinska lega je prišla do izraza tudi na zasebni vremenski postaji Vrhnika (6,5 °C) in na samodejni vremenski postaji v Idriji (7 °C), medtem ko je bilo že v bližnjem Borštu pri Gorenji vasi 15 °C.

V zadnjih zimah ob najhujšem mrazu temperature precej zaostajajo za rekordno najnižjimi temperaturami, povsem drugače pa je z najvišjimi temperaturami. Te so se v nekaj zadnjih zimah že večkrat povzpele preko 12 °C in se glede na podatke iz preteklosti približale najvišjim izmerjenim. Primeri januarskih otoplitev se med seboj precej razlikujejo, saj visoke temperature včasih zajamejo le posamezne dele Slovenije. Od pričetka meritev jeseni 2002 se je na Zaplani v januarju močno ogrelo še 12. januarja 2007. Temperatura se je povzpela do 12,8 °C,  vendar bi se lahko takrat ogrelo še bistveno bolj, če pri tleh ne bi pihal vzhodni veter, ki je na Zaplano dovajal hladnejši zrak iznad Ljubljanske kotline.  Na bližnjem Petkovcu se je v zatišju vzhodnega vetra ogrelo do 15,4 °C. Zaradi severozahodnega fena se je najbolj ogrelo v delu Ljubljanske kotline pod Karavankami in v Ljubljani je bila izmerjena doslej najvišja januarska temperatura 15,8 °C, na Primorskem pa zaradi oblačnosti ni bilo posebno visokih temperatur. 20. januarja 2008 je bilo na Zaplani izmerjeno 12,6 °C, še najtopleje pa je bilo zagotovo januarja 2002, ko se meritve temperature zraka na Zaplani sicer še niso izvajale. Ob šibkem jugozahodnem vetru se je najbolj ogrelo na Notranjskem, Primorsko je iznad morja pokrivala megla, nižine osrednje Slovenije pa je pokrivala temperaturna inverzija, ki jo je spremljala radiacijska megla. 29. januarja se je na meteorološki postaji Postojna ogrelo do 14,6 °C, na Katarini nad Ljubljano (660 m) do 16,0 °C in v Novi Vasi na Blokah (720 m) celo do 18,3 °C.

Viri podatkov:

– Državna meteoroloÅ¡ka služba meteo.si

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– Mesečni bilten ARSO, januar 2007 in 2002

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– Ogimet

Na Zaplani je bilo leto 2010 iz vremenskega vidika pestro. Ni bilo vremenskih ujm, ki bi povzročale materialno škodo, kar pa je bilo odvisno predvsem od lokacije, saj ob obilnih septembrskih padavinah v večjem delu Zaplane zaradi kraških kamnin ni bilo zabeležene večje škode, povsem drugače pa je bilo že v bližnji nekraški okolici ali na območjih ob vodotokih. Od pričetka stalnih  meteoroloških meritev na Zaplani v letu 2006 je bilo leto 2010 najbolj hladno in najbolj namočeno leto, zabeleženih pa je bilo še nekaj drugih rekordov. Julija je bila izmerjena tretja najvišja temperatura od pričetka meritev temperatur jeseni 2002, decembra pa so se temperature v posameznih mraziščih spustile pod -25 °C.

V osrednji Sloveniji je bilo leto 2010 za pol stopinje toplejše od dolgoletnega povprečja 1961-1990.  Povprečna letna temperatura na Zaplani je bila 8,2 °C, povprečna najnižja 4,7 °C in povprečna najvišja 12,4 °C. Najnižja temperatura je bila -15,3 °C (19. december), najvišja 34,0 °C (15. julij). V meteorološki hišici na dva metra višine je temperatura jeseni prvič padla pod ledišče 22. oktobra, spomladi pa zadnjič 8. aprila. Prva jesenka negativna temperatura se je pojavila kasneje kot običajno, obdobje spomladanskih zmrzali pa se je končalo nekoliko prezgodaj. Glede na temperaturne izmerke v meteorološki hišici so se morale zmrzali pri tleh spomladi pojavljati še precej bolj pozno (19. maj), jeseni pa bolj zgodaj (9. oktober).  Glede na minula leta je bilo zabeleženih več ledenih in hladnih dni ter najmanj toplih dni.

Število izbranih meteoroloških dni leta 2010 v primerjavi z leti v preteklosti.

Od pričetka meritev padavin na Zaplani je bilo leto 2010 daleč najbolj namočeno. Padlo je 2220,1 mm padavin, kar je 20 % nad dolgoletnim povprečjem na meteorološki postaji v Rovtah. Z naskokom je bilo preseženo doslej najbolj namočeno leto 2008 (1793 mm). Znotraj nadpovprečno mokrega leta je izstopal zlasti mesec september, ki je prevzel primat daleč najbolj namočenega meseca na Zaplani od pričetka meritev padavin. Omembe vredni vremenski dogodki so še nevihta z močnejšim vetrom 6. julija, nenavadno dolgotrajna megla 14. avgusta, nizke dnevne temperature 30. avgusta in visoka snežna odeja ob koncu novembra. Razlike v povprečnih temperaturah in letni višini padavin med meteorološko postajo Zaplana in bližnjim Petkovcem so bile v minulih nekaj letih majhne, saj je bila Zaplana za desetinko stopinje hladnejša, na Petkovcu pa je zaradi bolj zahodne lege padlo nekaj mm več padavin. Na Petkovcu so letno povprečje vedno nižale nočne temperature, ki so zaradi manjše vetrovnosti nižje od tistih na Zaplani. V letu 2010 je bilo vreme pogosto tako oblačno in dinamično, da je na Petkovcu redko prihajalo do nastanka temperaturnih inverzij. Tako je bilo v letu 2010 na Petkovcu za 0,4 °C topleje kot na Zaplani, padlo pa je 24 mm več padavin, kar je odraz pogostih jugozahodnih vremenskih situacij, ob katerih količina padavin upada iz zahoda proti vzhodu v smeri Zaplane.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani v letu 2010.

Viri podatkov:

– zasebna meteoroloÅ¡ka postaja Petkovec

December 2010 je bil v osrednji Sloveniji za slabo stopinjo hladnejši od dolgoletnega povprečja 1961-1990, na območju višje Zaplane pa so bili temperaturni odkloni nekoliko manjši zaradi dolgotrajnejših odjug, med katerimi so bile temperature na Zaplani višje od tistih v neprevetrenih nižinah. Kljub temu je bil to najhladnejši december od pričetka meteoroloških meritev na Zaplani. Povprečna mesečna temperatura je bila -1,7°C, povprečna najnižja -4,8°C in povprečna najvišja 1,3°C. Najnižja temperatura je bila -15,3°C (19.decembra), najvišja pa 9,9°C (8.decembra). Zabeleženih je bilo štiriindvajset hladnih dni z minimalno dnevno temperaturo pod 0°C, petnajst ledenih dni, v katerih je temperatura ves dan ostala pod lediščem in sedem mrzlih dni z minimalno temperaturo vsaj -10°C. Letošnji december je izstopal predvsem po večjem številu mrzlih dni. V bližnjem mrazišču Dolinca je bila izmerjena druga najnižja temperatura od pričetka meritev v omenjenem mrazišču, 19.decembra ponoči se je namreč ohladilo na -27,3°C. Padlo je 250,2mm padavin, kar je za tretjino več  od dolgoletnega povprečja decembrskih padavin na Rovtah. Največ snega je bilo izmerjeno 4.decembra popoldne, 71cm. Snežna odeja je tla pokrivala neprekinjeno že od konca novembra, vendar bi zadnji praznični teden v decembru, tako rekoč sredi zime, kaj kmalu minil brez snežne odeje. Kako nestalne so v zadnjih nekaj letih zime je v manj kot mesecu dni že drugič pokazala močna odjuga, ob kasnejšem obratu v sneg pa marsikje ni bilo dovolj snežnih padavin in tako so prazniki ponekod minili brez snežne odeje. Na Zaplani je na sam Božič dež vendarle prešel v sneg, tanka snežna odeja pa se je nato obdržala do konca meseca. Odjuga je manj prizadela bolj zaprta mrazišča, kjer je bila snežna odeja ob koncu decembra debela še 40cm. V povprečju je bilo najbolj vetrovno 26.decembra, močnejši sunki vetra pa niso bili zabeleženi. Najbolj izražena je bila vzhodna smer vetra, zaradi dveh dolgotrajnejših odjug pa je bil precej pogost tudi zahodni veter.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani decembra 2010.