Ko je že kazalo, da bo julij 2010 najtoplejši in eden od bolj sušnih julijev doslej, je vreme v samo nekaj dneh ob koncu meseca statistiko postavilo na glavo. V četrtek 29.julija se je preko Alp pomikala hladna fronta, izrazitejše poslabšanje vremena pa je povzročilo območje nizkega zračnega pritiska nas severnim Sredozemljem. Ob tem se je prehod vremenske fronte upočasnil in posledica je bilo nekoliko daljše poslabšanje vremena. Lahko bi govorili tudi o izboljšanju vremena, saj je deževje prekinilo sušo v večjem delu Slovenije. Na Zaplani je na podlagi klasičnih meritev padlo 76,5mm, po podatkih samodejne vremenske postaje pa 75,3mm dežja. V Logatcu je padlo manj dežja, več pa v krajih v smeri Rovtarskega hribovja. Prvi dan poslabšanja so se na Zaplani pojavljali močnejši nalivi, ki pa se naslednji dan v še hladnejši zračni masi niso več pojavljali. Arhivski podatki kažejo, da taka deževja sredi poletja niso nič neobičajnega. Tokratno deževje ni bilo na Zaplani nič posebnega, ne po njegovem trajanju, ne po izmerjeni količini padavin. 2.julija 2007 je denimo v eni uri padlo več dežja, kot v tokratnem 24-urnem poslabšanju! V času padavin je večinoma pihal prizemni vzhodni veter, spodnja baza nizkih oblakov stratusov se je nekajkrat spustila pod 600m nadmorske višine in s tem je bil tudi del Spodnje Zaplane ovit v gosto meglo z vidnostjo le nekaj deset metrov. Temperature so se gibale med 12 in 14°C in tako je postalo dokončno jasno, da ne bo zabeležen najtoplejši julij doslej.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 24. maja do 20. julija, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura 0,5 °C izmerjena 1. junija. Tega dne se je na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo do 3,8 °C. Tako majhna temperaturna razlika med mraziščem in okolico je posledica zahodnega vetra, ki se je v mrazišču umiril šele v jutranjih urah. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 2. junija (0,6 °C), 24. junija (0,7 °C) in 8.j ulija (2,1 °C). Še v nekaj dneh je temperatura padla pod 5 °C. Najvišja temperatura 32,4 °C je bila izmerjena 15. julija.  Istega dne je bilo na meteorološki postaji nad mraziščem kar 34,0 °C. Zgornja meteorološka postaja je zaradi drevja postavljena v zatišju jugozahodnega vetra in kjer se ozračje nekoliko bolj segreje, kot v bližnjem in zgolj s travo poraslem mrazišču. K temperaturni razliki prav gotovo nekaj prispeva tudi običajna oz. sistematična merilna napaka termometrov.

Višek zelo izrazitega vročinskega vala, na nekaterih postajah so izmerili julijski rekord, ponekod se je segrelo skoraj do 40°C! V Murski Soboti se je živo srebro dvignilo do 39,1°C, na Bizeljskem do 38,0°C, v Mariboru do 37,7°C, v Ljubljani do 37,0°C in v Novi vasi na Blokah do 34,1°C.

ARSO-meteo.si

Samo petnajst dni po rekordno nizkih jutranjih temperaturah, na Zaplani se je 5.julija ohladilo na 4,7°C, je sledil vročinski val, ki je prinesel najvišjo izmerjeno temperaturo na meteorološki postaji Zaplana. Več dni zapored je pihal jugozahodni veter. Dnevi, ko je temperatura presegla 30°C, so se kar vrstili, svoj višek pa je vročinski val dosegel v petek 20.julija. Na meteorološki postaji Zaplana se je na podlagi digitalnega termometra ogrelo do 34,1°C in po živosrebrnem termometru do 34,4°C. Slednja temperatura še danes velja za najvišjo izmerjeno temperaturo na Zaplani od pričetka meritev jeseni 2002. Vzhodnemu vetru, ki je pihal dopoldne, je popoldne sledil obrat v jugozahodni veter in pri tem se je zamenjala zračna masa, saj se je v kratkem času ogrelo za dobre 3°C, v tem času pa je močno padla tudi relativna vlažnost zraka. V bližnjem mrazišču Dolinca se je ogrelo do 34,6°C, vendar je bila od pričetka meritev leta 2004 izmerjena že tudi višja temperatura (35,1°C ob vzhodnem vetru avgusta 2006).

Greben visokega zračnega pritiska je segal iz južnega Sredozemlja vse do naših krajev. Ob jugozahodnih vetrovih je bilo sprva najtopleje v osrednji in vzhodni Sloveniji, kasneje ob vzhodnih vetrovih pa na Primorskem. Vlažnost je bila nekoliko višja, kot ob običajnih vročinskih valovih. Nevihte so se lokalno pojavljale v severnem delu Slovenije. Vremenske razmere so v posameznih dneh sicer dovoljevale močne nevihte, vendar je njihov nastanek preprečevala zgolj stabilna plast zraka v nižji troposferi. Po Sloveniji so beležili visoke nočne temperature, morje v severnem Jadranu pa je bilo najtoplejše v zgodovini meritev.

K nam je pritekala vse bolj topla zračna masa, zaradi suhih tal se je vročina iz dneva v dan stopnjevala, noči pa so postajale vse toplejše. Veliko krajev po Sloveniji je pričelo beležiti t.i. tople noči, v katerih se temperatura ponoči ni spustila pod 20°C. Na Zaplani je vročina dosegla višek 15.julija, ko se je glede na samodejno vremensko postajo ogrelo do 34,0°C in glede na živosrebrni termometer do 34,2°C. To je bila tretja najvišja temperatura na Zaplani od pričetka meritev jeseni 2002. Ob jugozahodnem vetru so bile temperaturne razlike med posameznimi meteorološkimi postajami v okolici Logatca majhne. Do izraza je prišla zatišna lega meteorološke postaje Zaplana v primeru zahodnih vetrov in tako se je na postaji ogrelo nekoliko bolj, kot bi se na bolj odprtem in prevetrenem območju. Bližnja vremenska postaja Petkovec je omenjenega dne izmerila temperaturo 33,4°C, postaja v Logatcu pa 34,2°C. Tudi v dneh pred tem so bile temperaturne razlike med postajami podobne. Petkovec je beležil za slabo stopinjo nižje maksimume, Logatec pa je bil od Zaplane vedno za nekaj desetink stopinje toplejši, čeprav je bila Zaplana vse do sredine popoldneva zaradi šibkega vetra pogosto tudi nekoliko toplejša od Logatca. Na Zaplani je bilo v dneh z jugozahodnim vetrom podobno vroče kot na Goriškem, Postojna pa je bila 15.julija hladnejša z 32,0°C, v Ljubljani pa se je ogrelo do 35,9°C. Če so bile razlike v dnevni temperaturi med Zaplano in Ljubljano še relativno majhne, so se te seveda precej povečale v večernem času (6°C in več), ko se mesto ohlaja počasneje od krajev v zelenem okolju.

16.julija je bil v Ljubljani z najnižjo nočno temperaturo 21,7°C izenačen rekord iz leta 1998, pri čemer je potrebno povdariti, da ima na vse višje nočne temperature še največji vpliv pozidava prej zelene okolice meteorološke postaje Ljubljana-Bežigrad. Na Zaplani so bile razmere precej drugačne. Zaradi ugodne vremenske situacije za nočno ohlajanje, v prizemni plasti zraka je namreč pihal severni veter, se je ohladilo do 16,3°C. V primerjavi z dnevi pred tem so čez dan pri tleh pihali jugovzhodni vetrovi, kar je povzročilo v notranjosti Slovenije vetrove vzhodnih smeri ter šibko burjo na Primorskem. Vročina se je tako prenesla na kraje zahodno od dinarske gorske pregrade, kjer je bilo v dneh pred tem zaradi zahodnika in prisotnosti morske zračne mase hladneje kot v marsikaterem višje ležečem kraju v notranjosti Slovenije. Vendar je bila zračna masa nekoliko bolj vlažna, na Zaplani je pihal bolj izrazit vzhodnik, nastalo je več oblakov in nad Logatcem celo ploha z 1mm dežja. Vse to je prineslo nekoliko nižje dnevne temperature od pričakovanj. Na Zaplani se je ogrelo na za čas vročinskega vala skromnih 29,9°C, topleje pa je bilo na postajah Petkovec in Logatec. Zaradi spremembe smeri vetra so najvišje temperature tokrat beležile postaje na Goriškem in v Vipavski dolini.

Jutro 17.julija je bilo v Ljubljani najtoplejše doslej, tako po najnižji nočni temperaturi (22,3°C), kot po temperaturi ob 8:00 uri zjutraj (24,9°C). Celo v Postojni se je ponoči ohladilo samo do 21,3°C. Noč je bila še posebno topla v krajih z burjo, torej v Vipavski dolini, na Goriškem, Krasu ter ob morju. Preko dneva se na Zaplani ponovno ni pretirano ogrelo, saj je v bližini dinarske gorske pregrade že zgodaj pričela nastajati konvektivna kopasta oblačnost, ki je popoldne vse bolj zmanjševala Sončevo obsevanje in s tem naraščanje temperatur. Na Zaplani se je ogrelo do 30,1°C, na Petkovcu na 32,9°C in v Logatcu do 31,9°C.  Temperatura v Kopru in Trstu je bila najvišja v zgodovini meritev in je na globini 2m presegla 30°C. Vzroki za omenjeni rekord so številni, predvsem pa zaradi suše ni bilo hladilnega učinka padavin, dolgo časa pa ni bilo tudi močnejše burje, ki bi odrinila stran površinski sloj morja, s čimer bi prišla na površje hladnejša voda iz globin.

17.julija je bilo vreme kljub ne najvišjim temperaturam še najbolj obremenilno zaradi soparnosti. V večernem času so bile temperature še visoke, relativna vlažnost zraka pa je bila izjemno visoka. Do naslednjega jutra, ko so padavine zajele vsaj del Slovenije, se na nekaterih meteoroloških postajah nočne temperature ponovno niso spustile pod 20°C. Na meteorološki postaji Ljubljana-Bežigrad je bilo ob tem vročinskem valu zabeleženih kar pet zaporednih toplih noči, podobno je bilo tudi v nekoliko dvignjenih krajih nad temperaturno inverzijo, kot je Zgornja Zaplana nad nadmorsko višino 650m. Na Spodnji Zaplani zaradi plitve plasti hladnega zraka v nočnem času toplih noči ni bilo. Najtoplejša noč je bila 17.julija, ko se je ohladilo na 19,0°C. Edina rekordna vrednost, najvišja dnevna minimalna temperatura, je bila na Zaplani zabeležena 14.julija. Tega dne je bila ob 22:00 uri zvečer za zadnjih 24 ur (standarden klimatološki dan) izmerjena minimalna temperatura 18,5°C, kar je največ od pričetka delovanja samodejne vremenske postaje leta 2006.

Viri podatkov:

– Ogimet

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

– Podatki z zasebnih vremenskih postaj

V popoldanskih urah je območje Zaplane prešla nevihta z nalivi in močnim vetrom. Zaradi gozda se je lahko slišal nevihtni piš, ki se je bližal iz zahoda. Pri prvih, tudi najmočnejših sunkih vetra je pričelo močno deževati, ker pa je šlo za velik nevihtni sistem oz. skupek večih neviht Mesoscale Convective System (MCS) v velikosti skoraj pol Slovenije je pri njegovem počasnem umikanju še pol ure umirjeno deževalo. Iz smeri Vrhnike je bil nad Zaplano oz. njenim delom Planina nad Vrhniko viden shelf cloud, oblak značilen za nevihte in ki je povezan s sunkovitimi vetrovi oz. iztokom hladnejšega zraka iz notranjosti nevihte. Avtomatska meteorološka postaja Zaplana je zabeležila 19,4mm dežja, med dežjem pa ni bila opažena toča ali sodra. Elektronski dežemer je na svoji severozahodni strani nekoliko zastrt z drevjem, ki ob zares močnih vetrovih vpliva na izmerjeno količino padavin. Ob nevihti je zapihal severozahodni veter s hitrostjo 38,2km/h, zaradi redkih merilnih intervalov vetromera pa so zagotovo ostali nezabeleženi še močnejši sunki vetra. Ker se je pričakovalo prihod neviht ravno iz zahodne smeri in močan nevihtni piš iz severozahoda je bil na bližnjo in bolj odprto lokacijo postavljen tudi klasični dežemer. Lokacija se je za meritve padavin ob tej nevihti izkazala za pomemben faktor, saj je na podlagi klasičnega dežemera in meritev z menzuro padlo 22,8mm dežja. Več padavin je na podlagi slik meteorološkega radarja in okoliških zasebnih vremenskih postaj padlo na Zgornji Zaplani in v okolici Vrhnike. Veter je povzročil preglavice v Logatcu, kjer je podrl nekaj dreves in razkril dva objekta. Po lastnem ogledu pa ni bilo opaziti škode na severnem in zahodnem robu Logaškega polja, vsaj eno drevo pa se je, predvsem zaradi slabe priraščenosti lesa, podrlo v bližini Miznega Dola na Zgornji Zaplani. Zaradi bližnjega udara strele na območju meteorološke postaje za krajši čas ni bilo elektrike, zaradi močnih razelektritev pa je prenehal delovati tudi vetromer, na katerem je bil zato potreben ročni poseg.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– Uprava RS za zaščito in reÅ¡evanje

– Vremensko druÅ¡tvo ZEVS

Ob 7. uri zjutraj so na številnih meteoroloških postajah zabeležili dosedaj najvišjo dnevno višino padavin v juliju. Največ padavin, 183mm, so namerili v Borovnici pri Vrhniki; v Hotedršici in na Pokojišču, prav tako blizu Vrhnike, je padlo 160mm, v Mrzli Rupi na Idrijskem 144mm, v Ložah pri Vipavi 142mm ter v Komnu na Krasu 133mm dežja.

ARSO-meteo.si

Nad severno Italijo, Jadranom in tudi našimi kraji je bilo obsežno območje nizkega zračnega pritiska. V prizemnem delu ozračja so prevladovali jugovzhodni, v višjih plasteh ozračja pa vlažni zahodni vetrovi. Višina padavin je bila velika v večjem delu Slovenije, več kot 100mm dežja v 24-urah pa je padlo v pasu od Nove Gorice in Krasa preko Notranjske do zahodnega dela Ljubljanskega barja. V okolici Zaplane je višina padavin naraščala z višjega Rovtarskega hribovja proti jugovzhodu. Na Rovtah je v 24-urah padlo 98mm, v Šentjoštu nad Horjulom 60,7mm, v Logatcu pa že 151mm dežja. V Ljubljani je padlo samo še 59mm dežja. Na območju južnega dela Zaplane je bila količina dežja predvidoma med količinama, izmerjenima na Vrhniki in v Logatcu.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

Junij 2010 je bil na območju osrednje Slovenije za približno dve stopinji toplejši od dolgoletnega povprečja 1961-1990. Povprečna mesečna temperatura na Zaplani je bila 17,0°C, povprečna najnižja 11,7°C in povprečna najvišja 22,7°C. Najnižja temperatura je bila 3,8°C (1.junija), najvišja pa 30,2°C (12.junija).  Zabeleženih je bilo dvanajst toplih dni s temperaturo nad 25°C in en vroč dan s temperaturo nad 30°C. Jutro 1.junija je bilo presenetljivo hladno in izmerjena temperatura je ena od najnižjih poletnih temperatur, zabeleženih na meteorološki postaji Zaplana od poletja 2003 naprej. Junij 2010 je bil glede na temperaturno povprečje podoben preostalim junijem v zadnjih nekaj letih, z izjemo junija 2009, ki je bil za stopinjo hladnejši. Padlo je 116,7mm padavin, kar je 80% dolgoletnega povprečja junijskih padavin na Rovtah. Nekaj neviht z močnejšimi nalivi se je pojavilo v sredini meseca, po 20.juniju pa je sledilo obdobje suhega vremena. V povprečju je bilo najbolj vetrovno 20.junija, ko je na Zaplani ob padavinah pihal vzhodni veter. Tekom celega meseca so prevladovali vetrovi vzhodnih smeri.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani junija 2010.

V popoldanskih urah se je nad Vrhniko in okolico razbesnelo neurje z izjemno količino padavin, ponekod je v nekaj urah padlo več kot 150mm dežja. Naslednjega dne zjutraj so na Vrhniki izmerili 181mm, v Logatcu 110mm in na Hrušici 97mm padavin v 24 urah.

ARSO-meteo.si

Neurje je v popoldanskem času nastalo nad planoto Hrušico, nato pa so močni nalivi več ur prehajali območje logaške in vrhniške občine. Na Zaplani zaradi kraškega površja kljub izjemni količini padavin ni bilo posebne škode, povsem drugače pa je bilo v okolici Vrhnike. Več podatkov o neurju je zbranih v rubriki Vremenska kronika na blogu Podnebje Zaplane.