Greben visokega zračnega pritiska je segal iz južnega Sredozemlja vse do naših krajev. Ob jugozahodnih vetrovih je bilo sprva najtopleje v osrednji in vzhodni Sloveniji, kasneje ob vzhodnih vetrovih pa na Primorskem. Vlažnost je bila nekoliko višja, kot ob običajnih vročinskih valovih. Nevihte so se lokalno pojavljale v severnem delu Slovenije. Vremenske razmere so v posameznih dneh sicer dovoljevale močne nevihte, vendar je njihov nastanek preprečevala zgolj stabilna plast zraka v nižji troposferi. Po Sloveniji so beležili visoke nočne temperature, morje v severnem Jadranu pa je bilo najtoplejše v zgodovini meritev.

K nam je pritekala vse bolj topla zračna masa, zaradi suhih tal se je vročina iz dneva v dan stopnjevala, noči pa so postajale vse toplejše. Veliko krajev po Sloveniji je pričelo beležiti t.i. tople noči, v katerih se temperatura ponoči ni spustila pod 20°C. Na Zaplani je vročina dosegla višek 15.julija, ko se je glede na samodejno vremensko postajo ogrelo do 34,0°C in glede na živosrebrni termometer do 34,2°C. To je bila tretja najvišja temperatura na Zaplani od pričetka meritev jeseni 2002. Ob jugozahodnem vetru so bile temperaturne razlike med posameznimi meteorološkimi postajami v okolici Logatca majhne. Do izraza je prišla zatišna lega meteorološke postaje Zaplana v primeru zahodnih vetrov in tako se je na postaji ogrelo nekoliko bolj, kot bi se na bolj odprtem in prevetrenem območju. Bližnja vremenska postaja Petkovec je omenjenega dne izmerila temperaturo 33,4°C, postaja v Logatcu pa 34,2°C. Tudi v dneh pred tem so bile temperaturne razlike med postajami podobne. Petkovec je beležil za slabo stopinjo nižje maksimume, Logatec pa je bil od Zaplane vedno za nekaj desetink stopinje toplejši, čeprav je bila Zaplana vse do sredine popoldneva zaradi šibkega vetra pogosto tudi nekoliko toplejša od Logatca. Na Zaplani je bilo v dneh z jugozahodnim vetrom podobno vroče kot na Goriškem, Postojna pa je bila 15.julija hladnejša z 32,0°C, v Ljubljani pa se je ogrelo do 35,9°C. Če so bile razlike v dnevni temperaturi med Zaplano in Ljubljano še relativno majhne, so se te seveda precej povečale v večernem času (6°C in več), ko se mesto ohlaja počasneje od krajev v zelenem okolju.

16.julija je bil v Ljubljani z najnižjo nočno temperaturo 21,7°C izenačen rekord iz leta 1998, pri čemer je potrebno povdariti, da ima na vse višje nočne temperature še največji vpliv pozidava prej zelene okolice meteorološke postaje Ljubljana-Bežigrad. Na Zaplani so bile razmere precej drugačne. Zaradi ugodne vremenske situacije za nočno ohlajanje, v prizemni plasti zraka je namreč pihal severni veter, se je ohladilo do 16,3°C. V primerjavi z dnevi pred tem so čez dan pri tleh pihali jugovzhodni vetrovi, kar je povzročilo v notranjosti Slovenije vetrove vzhodnih smeri ter šibko burjo na Primorskem. Vročina se je tako prenesla na kraje zahodno od dinarske gorske pregrade, kjer je bilo v dneh pred tem zaradi zahodnika in prisotnosti morske zračne mase hladneje kot v marsikaterem višje ležečem kraju v notranjosti Slovenije. Vendar je bila zračna masa nekoliko bolj vlažna, na Zaplani je pihal bolj izrazit vzhodnik, nastalo je več oblakov in nad Logatcem celo ploha z 1mm dežja. Vse to je prineslo nekoliko nižje dnevne temperature od pričakovanj. Na Zaplani se je ogrelo na za čas vročinskega vala skromnih 29,9°C, topleje pa je bilo na postajah Petkovec in Logatec. Zaradi spremembe smeri vetra so najvišje temperature tokrat beležile postaje na Goriškem in v Vipavski dolini.

Jutro 17.julija je bilo v Ljubljani najtoplejše doslej, tako po najnižji nočni temperaturi (22,3°C), kot po temperaturi ob 8:00 uri zjutraj (24,9°C). Celo v Postojni se je ponoči ohladilo samo do 21,3°C. Noč je bila še posebno topla v krajih z burjo, torej v Vipavski dolini, na Goriškem, Krasu ter ob morju. Preko dneva se na Zaplani ponovno ni pretirano ogrelo, saj je v bližini dinarske gorske pregrade že zgodaj pričela nastajati konvektivna kopasta oblačnost, ki je popoldne vse bolj zmanjševala Sončevo obsevanje in s tem naraščanje temperatur. Na Zaplani se je ogrelo do 30,1°C, na Petkovcu na 32,9°C in v Logatcu do 31,9°C.  Temperatura v Kopru in Trstu je bila najvišja v zgodovini meritev in je na globini 2m presegla 30°C. Vzroki za omenjeni rekord so številni, predvsem pa zaradi suše ni bilo hladilnega učinka padavin, dolgo časa pa ni bilo tudi močnejše burje, ki bi odrinila stran površinski sloj morja, s čimer bi prišla na površje hladnejša voda iz globin.

17.julija je bilo vreme kljub ne najvišjim temperaturam še najbolj obremenilno zaradi soparnosti. V večernem času so bile temperature še visoke, relativna vlažnost zraka pa je bila izjemno visoka. Do naslednjega jutra, ko so padavine zajele vsaj del Slovenije, se na nekaterih meteoroloških postajah nočne temperature ponovno niso spustile pod 20°C. Na meteorološki postaji Ljubljana-Bežigrad je bilo ob tem vročinskem valu zabeleženih kar pet zaporednih toplih noči, podobno je bilo tudi v nekoliko dvignjenih krajih nad temperaturno inverzijo, kot je Zgornja Zaplana nad nadmorsko višino 650m. Na Spodnji Zaplani zaradi plitve plasti hladnega zraka v nočnem času toplih noči ni bilo. Najtoplejša noč je bila 17.julija, ko se je ohladilo na 19,0°C. Edina rekordna vrednost, najvišja dnevna minimalna temperatura, je bila na Zaplani zabeležena 14.julija. Tega dne je bila ob 22:00 uri zvečer za zadnjih 24 ur (standarden klimatološki dan) izmerjena minimalna temperatura 18,5°C, kar je največ od pričetka delovanja samodejne vremenske postaje leta 2006.

Viri podatkov:

– Ogimet

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

– Podatki z zasebnih vremenskih postaj

Comments are closed.