Snegu in mrazu konec decembra 2009 je hitro sledila močna otoplitev z deževjem, v januarju pa se to vendarle ni ponovilo in trenutno vlada na Zaplani prava zimska idila z okoli 40cm debelo snežno odejo, idilo pa nekoliko kvari le odsotnost sončnih žarkov. Kar se snežne odeje tiče, gre za eno najbolj stabilnih zimskih obdobij v zadnjih letih. Snežna odeja traja neprekinjeno že od 2.januarja, nekaj dni kasneje se je odebelila na približno 50cm, v nadaljevanju pa se je samo v nedeljo 10.januarja na površini nekoliko stalila, a kmalu nato ponovno pomrznila. Le po nižinah je temperatura zaradi oblačnih noči precej kasneje padla pod ledišče in snežna odeja se je bistveno bolj posedala in talila, kot na Zaplani. V teh dneh nad Slovenijo zaradi vlažnega jugovzhodnega vetra vztraja nizka oblačnost, ki sega do okoli 1300m nadmorske višine. Ker gre za dvignjeno temperaturno inverzijo, temperatura zraka bolj ali manj pada do omenjene nadmorske višine. Zaradi pobočne megle in temperatur pod lediščem nastaja ivje, ki je na območju Zaplane najdaljše v višjih in na vzhodnem vetru izpostavljenih legah, kot je Planina nad Vrhniko. Vse do konca prihodnjega tedna se obeta nadaljevanje zimske idile. Možna je kakšna prehodna razjasnitev, višjim legam nad 700m višine se obeta več sonca, medtem ko bo na Spodnji Zaplani megla pogostejša.

 Ivje na razglednem stolpu na Planini (Foto: Simon Malovrh).

Ivje na razglednem stolpu na Planini (Foto: Simon Malovrh).

Sneženje je ponehalo, to ali naslednje jutro so v večjem delu zahodne in osrednje Slovenije namerili najvišjo snežno odejo v januarju v zadnjih desetletjih. V Stari Fužini v Bohinju so namerili 136cm, v Lučinah nad Polhovim Gradcem 130cm, v Logatcu 111cm, v Ljubljani in Senožečah na Krasu 89cm, v Moravčah 88cm, v Kobaridu86 cm, v Postojni 75cm, v Velenju 65cm, v Ilirski Bistrici 48cm in v Vipavi 32cm snega.

ARSO-meteo.si

Na vreme v Sloveniji je vplivalo več zaporednih sredozemskih ciklonov, v višinah so prevladovali jugozahodni vetrovi, nižje pa je z vzhodnimi vetrovi vztrajal hladen zrak. 9.januarja je bilo v okolici Logatca snega le za vzorec, v nekaj dneh pa je snežna odeja presegla višino 100cm.  Takratno sneženje je lep primer, kako lahko tudi ob nizkih temperaturah močno sneži. Po 11.januarju je na Zaplani snežilo pri temperaturi -10°C, 13.januarja pri okoli -12°C, v jutranjem času istega dne pa je pričelo snežiti celo pri -17°C. 10. in 11.januarja je padlo 40cm snega v enem dnevu, 14.januarja pa celo 50cm. Najdebelejša snežna odeja je bila izmerjena 15.januarja, na nekaterih lokacijah pa tudi 16.januarja, kar pa je morda posledica tudi precej nejasnih podatkov, po katerih se snežna odeja na nekaterih meteoroloških  postajah tik po sneženju sploh ni nič posedala. To je malo verjetno in ti podatki so povsem v nasprotju z meritvami na večini drugih meteoroloških postaj. Na Rovtah so izmerili 135cm, na Vrhniki 96cm, na Šentjoštu nad Horjulom 111cm in v Hotedršici 120cm snega. Opisano sneženje je bilo vse do danes na območju Logatca zadnje zares obilno sneženje, v kasnejšem času se je temu sneženju še najbolj približalo sneženje februarja 1999. Na Rovtah je bila januarja 1987 izmerjena najvišja snežna odeja v obdobju od leta 1961 naprej, vendar je bilo več primerov sneženja, ko je padlo le malo manj snega. Podobno veliko snega je bilo namreč še februarja 1969, marca 1970, marca 1976 in februarja 1984.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu