Ob prehodu hladne fronte v noči na 29.avgust so z severozahodnimi vetrovi območje Zaplane vedno znova prehajale nevihte. Ponoči je tako padlo 58,2mm dežja, kar je skoraj taka količina dežja, kot je padla prej v juniju in juliju skupaj. Po podatkih okoliških zasebnih meteoroloških postaj je na Črnem Vrhu nad Idrijo padlo čez 70mm in na Vrhniki 49,7mm dežja. Sicer pa so bile količine padavin po Sloveniji večinoma precej manjše, kar kažejo podatki o izmerjenih količinah padavin na uradnih meteoroloških postajah po Sloveniji.

Višina padavin (mm) na posameznih meteoroloških postajah:

Zaplana 58,2

Vrhnika 52,1

Rovte 50,5

Vogel 47,1

Šentjošt nad Horjulom 40,2

Vojsko nad Idrijo 33,8

Ljubljana Bežigrad 29,2

ÄŒrnomelj 29,1

Triglav Kredarica 29,0

Katarina nad Ljubljano 23,6

Novo mesto 20,7

Lisca 18,4

Celje 18,2

Letališče Brnik 16,5

Kočevje 15,0

Letališče Lesce 13,3

Slovenj Gradec 12,5

Rateče Planica 9,8

Letališče Maribor 6,2

Murska Sobota 5,9

Postojna 4,9

Nova Gorica 0,8

Vremenski radar v sosednji Italiji je skupno količino padavin za območje Zaplane (označba) ocenil med 50 in 65mm.

Tega dne je bila na Zaplani (nadmorska višina 566m) najvišja dnevna temperatura zgolj 12,2°C! To je do sedaj najnižja poletna maksimalna temperatura na Zaplani, vsaj od kar na tem območju potekajo meteorološke meritve. Sicer je bilo nekaj dni prej, 4.avgusta čez dan še za odtenek hladneje, a tisti dan je temperatura ponoči in zjutraj presegla 14°C, kar se seveda tudi upošteva kot najvišja dnevna temperatura. Dnevne ekstremne temperaturne vrednosti z Zaplane, ki so objavljene na teh spletnih straneh, v poletnem času veljajo za čas od 22:00 ure prvega, do 22:00 ure drugega dne.

Mesec maj je bil na Zaplani še obilno namočen, nato pa se je pričela huda suša, kakršne na Zaplani že dolgo ni bilo. Suša je bila izrazita na zahodu države, ne pa denimo v tradicionalno sušnem Prekmurju. Že Ljubljana je prejela več padavin kot Zaplana, za kar je bila kriva predvsem velika omejenost neviht. Po prvih neuradnih podatkih je v juniju Zaplana prejela 34mm dežja, Ljubljana pa 46mm, v juliju je bila razlika v korist Ljubljane celo neverjetnih 77mm! Nevihte pa so se Zaplane v obdobju suše prav neverjetno izogibale. V juniju in juliju je na Zaplani padlo skupno 61,4mm  dežja. V obdobju 1993-2003 je bilo povprečje za omenjena dva meseca na Vrhniki 276mm, v Logatcu 267mm in na Rovtah 305,6mm! (Vir: ARSO)

Izmerjena je bila rekordno nizka relativna vlaga (21%), a vpraÅ¡anje je, kaj se je dogajalo v vročem avgustu 2003, ko Å¡e ni bilo meritev. Nizka vlaga je hkrati omogočila izredne nočne ohladitve, tako da se je v okoliÅ¡kih mraziščih ohladilo celo pod 0°C. Vsekakor za marsikoga velik paradoks, da je bila v mrazišču Dolinca izmerjena najnižja julijska temperatura ravno v času največje vročine in suÅ¡e. Sicer je bilo letos v juniju in juliju precej manj padavin kot v istem času leta 2003, ko je bilo vsem znano “super poletje”. V letoÅ¡njem juliju se je temperatura večkrat dvignila nad 30°C kot v juliju 2003. Razlika je predvsem v tem, da se je suÅ¡a v letu 2003 pričela prej kakor letos, ter da je vročina trajala Å¡e v avgust. Sicer sta bila letoÅ¡nja junij in julij bolj ekstremna kot v letu 2003.

Suša je pustila opazne posledice na vegetaciji. Posamezna drevesa so julija odvrgla listje, občutljivo drevesno mladje se je posušilo, v okolici meteorološke postaje je nekaj smrek napadenih z smrekovim lubadarjem. Smreke so bile na osončenih delih tudi precej »ožgane«. Predvsem na toplih prisojnih legah so se sušile leske, suše niso najbolje prenesle tudi posamezne breze. Če se bodo podobna poletja nadaljevala, se bo populacija smrek postopoma zmanjševala. Vprašati se je potrebno, ali ne bi bilo bolje na najbolj ogroženih legah že sedaj dajati prednost avtohtonim listavcem (bukev, beli gaber in drugim) pred umetno razširjeno smreko, ki je izredno občutljiva tudi na močan veter.

Bukev, ki je julija odvrgla listje.

Smreke je sonce “ožgalo”

15.julija zvečer je Slovenijo dosegel zelo suh zrak. Naslednji dan je bilo zelo suho, vendar ne preveč vroče vreme. Na meteorološki opazovalnici se je čez dan ogrelo na 24,9°C, relativna vlaga je bila čez dan 31%. Kako suh zrak nas je dosegel tisti dan, se je pokazalo v noči na 17.julija, ko je znašala relativna vlaga še ob 3:00 zjutraj 55%! To je za Zaplano vsekakor izredno suha noč. Glede na nizke vrednosti vlage se je pričakovalo, da se je ob jasnem nebu in šibkih vetrovih v mraziščih zelo ohladilo. In res sta naslednje jutro v mrazišču Dolinca, na nadmorski višini 546m, padla dva nova rekorda. Ohladilo se je na -0,7°C, kar je do sedaj najnižja julijska izmerjena temperatura. Hkrati je bila to do takrat najmočnejša ohladitev v eni noči. V mrazišču se je namreč z dnevnih 27,5°C ohladilo na jutranjih -0,7°C! Torej se je ohladilo za 28,2°C, prejšnji rekord iz marca 2006 je bil presežen za 0,2°C. V noči na 18.julij se je v mrazišču ohladilo na 1,0°C.

Potek temperature v noči na 17.julij.

Negativna temperatura pri tleh 18.julija zjutraj.

Meritve z zgoraj prikazanim “laboratorijskim” termometrom dajejo nekoliko nižje temperaturne vrednosti od termometra v Dolinci, ki je z ohiÅ¡jem zaščiten pred sončnim sevanjem.

V noči na 21.julij je bil v Dolinci spet dosežen nov rekord, saj se je z dnevnih 34,5°C ohladilo na jutranjih 4,1°C, torej kar 30,4K razlike. Vzrok so bila zaradi suše izsušena tla ter nizka zračna vlaga, saj je bila dan prej na meteorološki postaji vlaga 21%, ob polnoči je bila 49%, zjutraj pa 85%. Popoldne je bilo izmerjeno 32,3°C, zjutraj pa 13,5°C. K temu rekordu v Dolinci je zagotovo pripomogla tudi slabša zaščita termometra proti sončnemu sevanju, ki tako prispeva k višjim dnevnim temperaturam in posledično k večjim dnevnim amplitudam. Kljub temu pa ta napaka ni velika, v zatišni Dolinci je zagotovo bolj vroče kot v bolj prevetreni okolici. Nenazadnje je termometer v Dolinci postavljen tudi ob bolj toplem prisojnem pobočju.

V noči na 21.julij se je v Dolinci ohladilo z dnevnih 34,5°C na jutranjih 4,1°C, temperatura je padla za 30,4°C.

Nevihta je dosegla Zaplano iz smeri Polhograjskega hribovja. Bliskalo se je na zelo kratke časovne intervale, nevihto je spremljal močan in kratkotrajen naliv, ter zmeren veter. Deževalo je približno šestnajst minut, vse skupaj je padlo 15mm dežja, od tega 14,4mm v enajst minutah, v eni minuti pa 2,3mm dežja. Intenziteta dežja je znašala blizu 140mm/h (ob običajnem dežju dosega nekaj mm/h). Veter je pihal s hitrostjo okoli 9m/s oz. 32km/h.

V četrtek 1.junija 2006 se je na Zaplani ohladilo na 2,3°C. Za junij je to seveda zelo nizka temperatura, nikakor pa ne gre za rekordno vrednost. V preteklosti so bile izmerjene že nižje temperature, v letu 2005  pa je bilo 8.junija izmerjeno 2,0°C. Pa tudi sicer se je pričakovala nižja temperatura, saj bi se ta po vseh “pravilih” morala spustiti celo pod 0°C, kar pa je preprečil veter, ki je zapihal sredi noči. Tako je bilo na Zaplani zjutraj le za 1,6°C hladneje kot v Ljubljani (razlika je običajno tudi več kot 4°C), prav tako se je temperatura v nekaterih bližnjih krajih, ki so zjutraj običajno toplejÅ¡i od Zaplane, temperatura spustila na 0°C. 31.maja  zjutraj je bilo na Zaplani 2,2°C, kar je bilo recimo za slabe 4°C hladneje kot v Ljubljani.

Po nekaterih informacijah je v torek 30.maja 2006 v popoldanskih urah v okolici Zaplane med dežjem pričelo snežiti. Snežilo je na Ravbarkomandi pri Postojni, predvsem pa v južnem delu Notranjske na območju Blok in Babnega Polja, kjer je bilo tudi precej več padavin kot na Zaplani.

V času sneženja na Notranjskem je bila temperatura v Ljubljani 7°C, Postojni 3°C, na 943m visoki Lisci v vzhodni Sloveniji je deževalo pri 3°C, na višini 1500m pa je bila temperatura okoli 0°C. Na Primorskem je pihala zmerna burja, drugod so v večjih višinah pihali severni vetrovi. Sicer je bila na Zaplani v omenjenem popoldnevu temperatura okoli 4,5°C, prehodno pa se je ohladilo na 3,7°C. Očitno je bilo to dovolj, da so ob dokaj šibkem vetru in zmernih padavinah snežinke za nekaj časa dosegle tudi Spodnjo Zaplano.

Zima 2005/2006 se zdi precej huda, še posebej zato, ker se sneg po že tako bolj sneženi zimi drži še v marčevske dni. V resnici je zima 2005/2006 po nekaj letih spet zima z dolgotrajno snežno odejo, saj se sneg na Zaplani drži neprekinjeno že od novembra 2005. Za še hujše zime glede trajanja snežne odeje ni potrebno pogledati prav daleč v preteklost, saj je bilo recimo v zimi 1995/1996 v okolici Zaplane dobrih 130 dni s snežno odejo. Zimi 2005/2006 v trenutku, ko to pišem, še nekaj manjka do omenjenih 130 dni s snegom. Sneg je skopnel malo po 20.marcu, kar pomeni zaenkrat okoli 120 dni s snežno odejo. Rekord je pa pri 145. dneh s snežno odejo. Letošnjega marca je bila najvišja snežna odeja izmerjena 5.marca zvečer, do 60cm. To ni nič posebnega, saj je bila marca v letih 2005 in 2004 izmerjena še višja snežna odeja (marca 2004 je denimo dosegla okoli 95cm). Če se ozremo še bolj v preteklost, pa vidimo, da letošnji marec glede višine snega sploh ni nič posebnega (150cm snega iz leta 1976). Je pa letošnji marec na dobri poti, da bo hladnejši od dolgoletnega povprečja. 1.marca je bilo na Zaplani izmerjeno -12,7°C, kar pa spet ni nič rekordnega, saj je bilo leta 2005 v začetku marca izmerjeno celo -18,5°C.

12.marca 2006 je bilo na Zaplani kljub meteorološki pomladi precej zimsko vzdušje. Na ravnih površinah je bilo okoli 36cm snega, ponekod pa tudi še precej več. Predvsem okoli hiš so bili še zelo visoki kupi snega.

Zasnežen marec. V kraški vrtači pod sedanjim čebelnjakom pa je bilo še vedno 120cm snega.

Sprva je kazalo, da bi nas lahko doletelo zelo obilno sneženje, a bolj kot smo se bližali padavinam, bolj se je vremenska napoved glede snega kvarila. Sprva je bilo deževno vreme ob dokaj močnem jugozahodnem vetru. Sicer je v petek 3.marca na Zaplani za krajši čas še snežilo, a je kmalu zatem prevladal dež. Jugozahodni veter je bil premočan, zato se je pričakovalo sneženje šele v nedeljo 5.marca proti večeru in sicer zaradi pričakovanega obrata vetra v spodnjih plasteh ozračja v severovzhodno smer. V resnici je vreme malo pohitelo, saj je v Prekmurju pričelo snežiti zelo hitro. Ob 7:00 uri zjutraj so bile temperaturne razlike po Sloveniji izredno velike, saj je večinoma prevladoval topel jugozahodni veter, medtem ko je iz smeri Prekmurja v nižjih plasteh ozračja počasi napredoval precej hladnejši zrak. Kraji, ki jih je hladen zrak dosegel prej, so bili tako precej hladnejši od krajev na zahodu, ki so bili še v toplem zraku. Ob 7:00 zjutraj je bilo tako v Ljubljani deževno pri 10°C, istočasno je v Celju že snežilo pri 0°C. Hladen zrak s snegom je nato le dosegel Ljubljano in šele dobro uro pozneje tudi Zaplano. Do 19:00 ure je na Zaplani padlo 33cm novega snega, ker pa je bilo pred sneženjem na tleh še nekaj starega snega je skupna višina snežne odeje merila med 55 in 60cm. Snežiti je prenehalo po 21:00 uri zvečer. Naslednje jutro je bilo na Vrhniki izmerjeno 32, v Logatcu 33 in na Rovtah 42cm novega snega (vir: ARSO.meteo.si).

Po vrsti že tretji žled v zimi 2005/2006 je nastajal 28.januarja čez dan, pa tudi še v noči na 29.januar. Sam sem tokratni žled iz določenih vremenskih napovedi pričakoval že 26.januarja zjutraj. Nad nadmorsko višino 700m je bilo na podlagi amaterske vremenske postaje Črni Vrh nad Idrijo ves čas nad 0°C, nižje je bilo pa hladneje. Po pregledu radarskih posnetkov padavin je jasno, da so se padavine Zaplane precej izogibale, zato bi lahko bil žled na Zaplani precej hujši, kot je bil. Točna debelina žleda ni znana, spet se je pa pokazalo, da je Zaplana izredno izpostavljena tej naravni ujmi.