30.julija je naše kraje zajela hladna fronta, pogoste so bile padavine, čez dan je bila temperatura na Zaplani le okoli 12°C. Ta fronta je bila osnova za nizke jutranje temperature v sredo 1.avgusta. Na Spodnji Zaplani se je ohladilo na 6,6°C, v okoliških mraziščih pa so temperature padle pod ledišče, saj je bilo v mrazišču Dvojček pri tleh izmerjeno -1,5°C, v sosednjem mrazišču Dolinca pa je bilo na 2m višine -0,8°C. Omenjeno jutro je bilo eno najhladnejših v avgustu od kar na Zaplani potekajo meteorološke meritve. Hladneje je bilo le 9.avgusta 2005 z minimalno jutranjo temperaturo 5,3°C.

Samo petnajst dni po rekordno nizkih temperaturah na Zaplani je vreme pokazalo povsem drugačno podobo. Več dni zapored je pihal JZ veter, dnevi, ko je temperatura presegla 30°C so se kar vrstili, svoj višek pa je vročinski val dosegel v petek 20.julija 2007. Na meteorološki postaji Zaplana se je na podlagi elektronskega termometra segrelo na 34,1°C, medtem ko je živosrebrni termometer pokazal 34,4°C. Po prvem termometru je bila to do sedaj druga najvišja temperatura na Zaplani, po živosrebrnem termometru pa je bil prejšnji rekord iz avgusta 2003 presežen za desetinko stopinje. Rekordnih 34,3°C iz leta 2003 je bilo izmerjenih prav z tem živosrebrnim termometrom.

Maksimalni živosrebrni termometer je kazal 34,4°C.

19.julija je bila vročina ob vzhodnih vetrovih, tako da je bilo bolj vroče v krajih z burjo (Postojna, Kras, Goriška), medtem ko je bilo na Zaplani tega dne precej bolj sveže. Glede na ostale kraje po Sloveniji se je na Spodnji Zaplani po dnevni vročini zrak dokaj hitro ohladil, a največjo osvežitev je bilo v teh dneh moč najti v mraziščih, kjer je bilo v večernih urah bistveno hladneje kot zunaj njih.

Nad mraziščem Dvojček je temperature višal zahodni veter, medtem ko je bilo le nekaj metrov nižje ob povsem mirnem ozračju precej hladneje.

V sredo 4.julija je bilo precej deževno vreme, na Zaplani je padlo 60mm dežja, ob prehodu izrazite hladne fronte je zapihal severni veter, močno se je ohladilo in sredi dneva je bila temperatura na Spodnji Zaplani pod 10°C, seveda pa je bila ta v višjih legah Zaplane še nekoliko nižja. Padavine so ponehale okoli 20:00 ure zvečer, iz severozahoda se je pričelo jasniti in do jutra se je ohladilo na samo 4,7°C, kar je nova najnižja julijska temperatura, od kar se na Zaplani beležijo temperature. Do tedaj je bila najnižja julijska temperatura na Zaplani 6,5°C, izmerjena v letu 2004. Tako nizkih temperatur pa ne bi bilo, če ne bi pihal severni veter temveč vzhodnik. V tem primeru bi bila na Zaplani gosta pobočna megla in jutranje temperature bi bile višje. Posebno nizkih temperatur prav zaradi megle in nizke oblačnosti ni bilo v Ljubljanski kotlini (Ljubljana 9,3°C, Letališče Brnik 7,7°C), podobne ali nižje temperature pa so bile seveda v malo višjih legah (Postojna 4,6°C). Zaradi vlažnega zraka in namočenosti tal posebnega mraza ni bilo niti po mraziščih Zaplane, kje se ni ohladilo pod 0°C.

V ponedeljek 2.julija so območje občin Vrhnika in Logatec zajele močne in dolgotrajne padavine. Že pred prehodom fronte so po poldnevu na območju Krasa nastale padavine, ki so se nato z jugozahodnim vetrom premaknile čez dinarsko gorsko pregrado nad območje Logatca. Hkrati so se pričele nad Hrušico prožiti vedno nove nevihte, ki so nato v nekaj kilometrov širokem pasu dobri dve uri prehajale območje logaške in vrhniške občine. Na Zaplani je pričelo deževati okoli 13:25 in do 16:30 je padlo 135mm dežja, po večernem prehodu fronte do 23:00 ure 148,5mm, naslednje jutro, ko se uradno izmeri dnevna količina padavin za prejšnji dan, pa je bilo vse skupaj izmerjeno 148,8mm dežja. V eni uri je na Zaplani padlo 87,8mm dežja, v dveh urah pa 126,6mm! Na zasebni vremenski postaji v Petkovcu 2km zahodneje je vse skupaj padlo 128mm dežja.

Na uradni padavinski postaji Vrhnika, ki pa je locirana zahodno od Vrhnike tik pod Zaplano, je do 20:00 ure zvečer padlo celo neverjetnih 174mm, do jutra pa 181,2mm dežja. V Gornjem Logatcu je do jutra padlo do jutra 109,8mm, na Rovtah 31,1mm in v Šentjoštu nad Horjulom le 28,1mm dežja. Vse to kaže na izjemno lokalne nalive. Izmerjena količina padavin na Zaplani je blizu dosedaj izmerjenim rekordnim vrednostim za ta del Notranjske, 181mm z Vrhnike pa je največja dnevna izmerjena količina padavin na tej postaji od leta 1961 naprej, malo je manjkalo tudi do slovenskega rekorda v 3-urnih padavinah.

Vse te padavine so nastale predfrontalno, prava vremenska motnja nas je prešla šele zvečer. Šlo je za primer t.i. stacionarne konvekcije, ko nevihte dalj časa nastajajo nad enim in istim območjem, višinski veter pa nato nevihte žene v ozkem pasu naprej. Da so močne padavine zajele ozko območje in da so nekateri kraji v okolici ostali suhi, kaže animacija meteorološkega radarja na Lisci.

Radarska animacija z Lisce.

Satelitski posnetek razsežnosti neurja. Oblačnost neviht je segala do Avstrije.

Med močnimi nalivi, intenziteta najmočnejšega naliva na Zaplani je namreč znašala približno 300mm/h (podatek je izračunan iz 47-sekundnega intervala), je padala tudi toča. Toča se je odbijala od dežemerov in to je eden od razlogov, da so zasebne postaje na tem območju pokazale sistematično prenizko količino padavin. Na meteorološki postaji Zaplana je dežemer drugačen in ima globjo vhodno odprtino, kljub temu pa je zagotovo padlo več padavin, kot jih je bilo izmerjenih. Na to kaže primer neurja, ki je 17.junija 2010 z močnim nalivom in točo prešlo uradno klimatološko postajo v Grosupljem. Tam je bilo nameščenih kar nekaj različnih dežemerov, daleč najslabše pa se je obnesel elektronski dežemer vremenske postaje, ki sicer sodi v višji kakovostni razred od postaje, nameščene na Zaplani. Ob nalivih 2.julija 2007 je tako povsem mogoče, da je padlo na Zaplani vsaj toliko padavin, kot na uradni padavinski postaji Vrhnika. Ob neurju je ponekod pihal močan veter. V Logatcu in na Vrhniki je podrlo posamezna drevesa, zalilo je nekaj objektov, na Zaplani pa ni bilo elektrike približno dve uri. Zelo zanimivo je dejstvo, da so se v posameznih kotanjah naredila kratkotrajna jezerca. V mrazišču Dvojček na območju Zaplane je bilo po nekaterih pričevanjih domačinov dno še nekaj časa povsem poplavljeno. Sicer na Zaplani zaradi kraškega površja ne more priti do takih poplav, kot se je to zgodilo na Vrhniki. Na Zaplani je zelo poškodovalo posamezne odseke makadamskih cest, na asfaltnih cestah pa je bilo nanešenega veliko peska.

Časovni potek padavin na meteorološki postaji Zaplana.

Kumulativa padavin na meteorološki postaji Zaplana.

Po 15.juniju je bila to druga stacionarna konvekcija na Zaplani v poletju 2007. S strani meteorološke službe Furlanije-Julijske krajine je bila izdana vremenska napoved, ki je popoldne v bolj hribovitem svetu predvidevala posamezne nevihte z močnimi padavinami. Tudi s strani ESTOFEX oz. evropskega projekta za napovedovanje neviht so bile za Slovenijo napovedane nevihte, vendar ogroženost zaradi neurij ni bila predvidena.

Krajevni značaj deževja bi bil lepo razviden iz padavinske karte, katere izdelava pa do pred kratkim zaradi pomanjkanja podatkov ni bila možna. Padavinska karta je bila izdelana za celotno območje Slovenije, na spletnih straneh je sicer objavljen le njen manjši del. Razen avtomatskih meteoroloških postaj so bili uporabljeni podatki z vseh ostalih ARSO postaj, to je padavinskih, klimatoloških in sinoptičnih postaj. V območju padavinskega maksimuma sta bili upoštevani še severno od Logatca locirani zasebni meteorološki postaji Petkovec in Zaplana.

Padavinska karta.

Interpolacija je po svoji naravi seveda le približna, njena kvaliteta je odvisna od števila nam znanih podatkov. Kakovost interpolacije je vprašljiva zlasti severovzhodno od padavinskega maksimuma, to je v zahodnem delu Ljubljanskega barja in nad delom Polhograjskega hribovja. Padavinska postaja Vrhnika je namreč zabeležila največ padavin od vseh meteoroloških postaj (malo verjetno je, da je bil padavinski maksimum ravno nad postajo), severovzhodno od nje pa ni nobene meteorološke postaje, na podlagi katere bi zagotovo vedeli, od kje naprej so padavine že slabele. Na južnem robu bi bil zelo priporočljiv še kakšen podatek o padavinah med Logatcem in Hrušico, kjer interpolacija predvideva manjšo količino padavin. Drugače je na zahodnem robu, kjer kar nekaj meteoroloških postaj potrjuje hitro pojemanje padavin v smeri vzhod-zahod. Sredi popoldneva je deževje prineslo dež samo v ožjem delu vrhniške in logaške občine, večina meteoroloških postaj v okolici je ob istem času zabeležila zanemarljivo količino padavin. Večina padavin na okoliških postajah je padla šele zvečer ob prehodu hladne fronte.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si
– podatki o mreži ARSO meteoroloÅ¡kih postaj (geografske koordinate postaj – MeteoroloÅ¡ki letopis ARSO)
– zasebna meteoroloÅ¡ka postaja Petkovec
– MODIS Rapid Response Project

Povezave:

– zasebna vremenska postaja Vrhnika
– fotografije Stara Vrhnika
– Youtube1
– Youtube2

Uradne vremenske napovedi so za petek 15.junija nakazovale na možnost nastanka neviht, predvsem pa so nakazovale na možnost, da se bodo preko dneva v Furlanski nižini prožile močne nevihte, ki bodo zaradi ugodnih vremenskih razmer dosegle tudi Slovenijo, ne da bi prej razpadle. Evropska organizacija ESTOFEX, ki opozarja na možnost ekstremnega vremena je zjutraj izdala opozorilo. Zahodna Slovenija se je tretirala kot potencialno območje, na katerem obstaja majhna možnost za ekstremne vremenske pojave. Mišljeni so bili predvsem močni nalivi, lokalna toča in močnejši sunki vetra. Dan se je pričel z nekoliko vetrovnim in toplim jutrom, pred hladno fronto je nad naše kraje JZ veter prinašal topel in vlažen zrak. Po poldnevu je na območju Krasa nastala manjša nevihtna celica, malo kasneje je ta že povzročala padavine. Ko je že kazalo, da bo nevihta zgrešila Logaško območje in da bo deževalo bolj proti Žirem, so južno od Logatca pričele sproti nastajati nove manjše nevihte, ki so nato z JZ vetrom potovale čez Logatec proti Vrhniki. Posledica so bile močne a dolgotrajne padavine, ne tako kot ob običajnih nevihtah, ob katerih so sicer intenzivne padavine kratkotrajnega značaja.

Na radarju je vidno, kako lokalno je bilo to deževje.

Še enkrat toliko padavin kot popoldne je padlo ob prehodu hladne fronte v večernem času. Na Zaplani je tako padlo 72,3mm dežja v približno dvanajstih urah. To je, vsaj od kar se na meteorološki postaji Zaplana beležijo padavine, največja izmerjena količina padavin v enem dnevu. Intenziteta najmočnejšega naliva je znašala 212mm/h, saj je padlo slabih 3mm dežja v manj kot minuti! Na zasebni meteorološki postaji Petkovec 2km zahodneje je skupaj padlo 75mm dežja. Do jutra je vse skupaj na Vrhniki padlo 89,4, v Logatcu 89,5 in na Rovtah 52,5mm padavin, malo bolj severno od Zaplane pa je padlo le dobrih 20mm padavin (vir: ARSO-meteo.si).

Kumulativa padavin na meteorološki postaji Zaplana.

Časovna porazdelitev padavin na meteorološki postaji Zaplana.

Kljub obilnim padavinam pa so izmerjene količine padavin daleč za ekstremnimi vrednostmi. Na uradnih padavinskih meteoroloških postajah Vrhnika, Hotedršica, Rovte in Logatec so od leta 1961 naprej zabeležili v enem dnevu že tudi med 160 in 190mm padavin.

V ponedeljek 19.marca zjutraj so v višinah še vedno pihali zahodni vetrovi, medtem ko je v nižjih zračnih plasteh iz SV že pritekal hladen zrak. Najprej je pričelo snežiti v Prekmurju, ohladitev in sneg sta Ljubljano dosegli malo po poldnevu, Zaplano pa še nekoliko pozneje (vremenska situacija zelo spominja na sneženje 5.marca leta 2006). Ko je ohladitev dosegla Zaplano je zapihal okrepljen SV veter (kljub redkemu intervalu meritev je bila izmerjena hitrost vetra 43km/h), temperatura je močno padla, pričelo je snežiti.

Do jutra je na Petkovcu (2km zahodno od Zaplane) padlo kar 40cm mokrega snega, ki je marsikje povzročil daljše izpade električne energije. Na Vrhniki je bilo 29, v Logatcu 38, na Rovtah 33 in v Šentjoštu nad Horjulom 45cm snega (vir: ARSO-meteo.si). V nadaljevanju ni bilo nočnih razjasnitev, tako da temperature niso bile ekstremno nizke, še najhladneje je bilo z -4,3°C 22.marca. Nekaj dni po sneženju, 24.marca popoldne, je bilo na Zaplani izmerjeno še 6cm snega, na Ulovki pa 20cm snega.

Na Zaplani tokratno sneženje ni rekordno po ničemer. Po nekaterih krajih so sicer izmerili najvišjo 24-urno količino novozapadlega snega, a v okolici Zaplane so bila v preteklosti marčevska sneženja še precej hujša. Tako je padlo v marcu 1970 in 1976 na Rovtah v 24 urah 70cm novega snega, medtem ko je bilo marca snega v veliko primerih precej več kot letos (marca 1970 133cm). Še enkrat več pa se je pokazalo, da lahko na Zaplani največ snega pričakujemo spomladi in ne sredi zime. Hujša sneženja od tokratnega so možna še bolj pozno v pomladi. 20.aprila 1980 je na Rovtah namreč padlo 50cm snega v 24 urah, nekaj manj pa tudi aprila 1996.

V petek 12.januarja je Slovenijo prešla hladna fronta, ki je temperaturno spremembo prinesla predvsem goram. Zapihal je močan SZ veter, kjer je ta fenski veter dosegel nižine, se je precej ogrelo. Predvsem pod Karavankami je zapihal t.i. Karavanški fen, ki je v Ljubljani povzdignil temperaturo do rekordnih 15,8°C. Na postaji Zaplana pa se je ogrelo na 12,8°C, kar je precej manj, kot je bilo izmerjeno na zasebni meteorološki postaji Petkovec (15,4°C). Obe postaji sta se zelo podobno ogrevali tja do poldneva. Nato pa se je na Zaplani manj ogrevalo. Vzrok za take temperaturne razlike gre iskati v manjši prevetrenosti Petkovca. V Petkovcu je bilo pogosto brezvetrje, na Zaplani pa je malo pred poldnevom s hitrostjo 3m/s zapihal pobočni SV veter iz smeri Vrhnike. Da se je zaradi obrata v SV veter  malo po poldnevu na Zaplani manj ogrevalo, je lepo razvidno tudi iz spodnjega grafa.

Potek temperature na meteorološki postaji na Zaplani in Petkovcu.

V resnici ta dan na večini meteoroloških postaj ni bil ekstremno topel. Verjetno je bilo na Zaplani še topleje 29.januarja 2002. Takrat je bila vremenska situacija zelo zanimiva, saj je bila ob JZ vetrovih na Primorskem nizka oblačnost, po nižinah pa se je zadrževal hladen zrak z meglo. V vmesnem območju (del Notranjske) in v višjih legah pa se je takrat neverjetno ogrelo. Če je bilo na meteorološki postaji Katarina nad Ljubljano 12.januarja letos izmerjeno okoli 12°C, se je januarja 2002 ogrelo kar na 16°C, na Blokah na višini dobrih 700m pa so takrat uradno izmerili neverjetnih 18,3°C! Kako toplo je bilo tistega dne na Zaplani ni znano, saj se meteorološka opazovanja takrat še niso izvajala. Visoke temperature je lahko preprečila samo nizka oblačnost, ki bi jo prinesel JZ veter, a glede na to, da je bilo takrat tudi v Postojni 14,6°C je bilo verjetno tudi na Zaplani topleje kot letos. Kot že rečeno, v Ljubljani je bilo takrat 8°C, na Primorskem pa so se tisti dan temperature gibale le okoli 6°C.

V novembru v mrazišču ni bilo ekstremno nizkih temperatur, do svojevrstnega rekorda pa je prišlo 7.novembra popoldne. Ko se je sonce počasi spuščalo za obzorje, se je pričelo v mrazišču zelo močno ohlajati, v eni uri je temperatura padla kar za 12,4°C! S tem je bil porušen dosedanji rekord iz novembra 2004, ko se je ohladilo za 10,9°C v eni uri.

Ohladitev za 12,4°C v eni uri.

Po zelo visokih temperaturah ob koncu oktobra so že čez nekaj dni sledile nizke temperature. Predvsem je bila zanimiva noč na 3.november. Razmere za nočno ohlajanje zraka so bile idealne, saj so v višinah prevladovali severni vetrovi. Takih razmer na Zaplani že dolgo ni bilo, če bi se to zgodilo sredi zime ob snežni odeji bi temperature padle pod -20°C. Podatki iz zasebne meteorološke postaje na Spodnji Zaplani:

Iz grafa je vidno močno znižanje vlažnosti zraka (modra krivulja) v dopoldanskem času. Tak padec vlažnosti zraka ni presenetljiv, saj je takrat po Sloveniji, Å¡e posebno pod Karavankami, zapihal fenski severni veter. Na Zaplani je čez dan vlaga dosegla 29%, a ponekod po Sloveniji je bila vlaga Å¡e nižja. A proti večeru so se vlažnostne razmere na Zaplani Å¡e izboljÅ¡ale v primerjavi z drugimi kraji po Sloveniji. Bilo je namreč zelo hladno ob izredno nizki vlažnosti zraka, kar je temeljni pogoj za intenzivno nočno znižanje temperature. Vodna para v zraku je namreč najpomembnejÅ¡i toplogredni plin, ki kot oblaki preprečuje nočno ohlajanje. ÄŒe imamo torej jasno nebo pri 95% vlagi, se bo zrak kmalu “nasitil” z vlago, nastajala bo megla in temperatura bo prenehala padati. ÄŒe je pa vlaga nižja, recimo 30%, se bo zrak lahko nemoteno ohlajal (zato so v puščavah s suhim zrakom lahko tako velike temperaturne razlike med dnevom in nočjo). Na Zaplani je bila zvečer temperatura -1,5°C ob 33% vlagi. Temperatura rosišča je znaÅ¡ala celo blizu -16°C. Velja pa pravilo, da se temperatura zraka do jutra zniža skoraj na vrednost rosišča v večernih urah. Iz tega vidika bi lahko temperature na Zaplani padle tudi na okoli -10°C. Vendar sta bila dva omejevalna dejavnika, da zjutraj temperatura ni Å¡la nižje od -5,9°C. Že zgodaj ponoči se je od severa pooblačilo, ohlajanje se je upočasnilo, pa tudi ko je bilo jasno vreme temperatura ni pretirano močno padala, saj je bila vlažnost visoka v viÅ¡jih delih ozračja (recimo na viÅ¡ini Kredarice, 2500m). Torej razmere na sami Zaplani so bile odlične za nizke temperature, vendar ta potencial ni bil izkoriščen. V mrazišču Dolinca je bilo pri tleh izmerjeno -15,0°C, na viÅ¡ini 2m nad tlemi pa -12,3°C, vendar je bilo v sosednji kraÅ¡ki vrtači imenovani “Dvojček” po nekaterih meritvah Å¡e hladneje.

Naslednja noč naj bi bila po uradnih napovedih še bolj hladna, a že kmalu se je pokazalo da ne bo tako. Dopoldne so po zraku poplesavale snežinke, severni vetrovi so se v nižjih plasteh ozračja odklanjali na vzhodno smer, zaradi česar na Zaplani ni bilo več brezvetrje, pričel je pihati severovzhodni veter, vlaga je naraščala (temperatura rosišča je bila precej višja kot prvi dan), pa tudi brez oblakov ni šlo. Sredi noči se je tako ohladilo do samo -3,7°C, v mrazišču Dvojček je bilo pri tleh izmerjeno -13,5°C.

Letošnja tretja dekada oktobra je bila zaradi visokih temperaturah res nekaj posebnega. Več dni zapored so topli jugozahodni vetrovi prinašali nad naše kraje precej topel zrak, še posebno v višjih legah. Tako se je v sredogorju, na primer na Voglu in Rogli, segrelo na okoli 20°C. V Ljubljani se je ogrelo na 23°C, v Beli krajini celo na 26°C. Temperature so bile večinoma nižje na zahodu Slovenije, saj je bilo tam zaradi občasno bolj vlažnega jugozahodnega vetra več oblačnosti. Na Zaplani se je tako nekoliko manj ogrelo, a še vedno je bilo 27.oktobra kar 18,6°C. Nenavadno je bilo tudi to, da se po 20.oktobru kar v sedmih dneh zapored ni ohladilo pod 10°C, kar je posledica vetrovnih in zato toplih noči. 24.oktobra je bila najnižja temperatura celo 14,9°C, kar se na Zaplani redko dogaja še sredi poletja. Najvišja temperatura pa na Zaplani ni bila tako kot v večini krajev dosežena 27.oktobra, temveč 29.oktobra, ko se je ogrelo na 20,0°C. Ob najvišji temperaturi se je na nebo navleklo veliko oblakov, sicer bi se še bolj ogrelo.

Zelo zanimivo je primerjati tokratne vremenske razmere s tistimi iz oktobra 2003. 25.oktobra letos je bilo na Zaplani čez dan 17°C, ponoči se je ohladilo na 10°C. Ob istem času pred točno tremi leti je bilo na Zaplani čez dan (!) komaj 0°C, na tleh je bilo 20cm snega. V večernih urah je bilo že -3°C, naslednje jutro pa -8°C (po mraziščih celo pod -20°C).