16.novembra 2002 je na Zaplani pihal močan jugozahodnik. Vsaj po lastnih podatkih je eni hiši odkrilo del strešne kritine, medtem ko je na eno od hiš padlo drevo. Na drevju ni bilo večje škode, saj je na Zaplani močan jugozahodnik razmeroma pogost pojav, tako da je vegetacija takim vetrovom prilagojena. Glede na škodo, ki jo je veter povzročil, se da oceniti hitrost vetra, ki je po vsej verjetnosti znašala med 22-27 m/s (79-97 km/h).

24.avgusta 2002 je ob nevihti med 16:00 in 17:00 uro padlo 22mm dežja. 21mm dežja je padlo v 28 minutah, 1mm dežja pa je padel še v preostalem času.

V obdobju od 8.julija do 12.avgusta (36 dni) je deževalo kar v 24 dneh. V juliju je od 14. dne padlo 134,5mm dežja, v avgustu do 12.avgusta pa 164,5 mm dežja, skupno je torej v tem obdobju padlo 299mm padavin. Kljub temu na Zaplani ni bilo močnejših neurij, čeprav so divjala skoraj po celi Sloveniji. Še najhujše nevihte so bile 18.julija (40mm dežja v kratkem času) in 6.avgusta zjutraj (močni vetrovi). Prav jesensko pa je bilo vreme 11.avgusta, ko je padlo v celi noči in podnevi 74mm padavin. 6.avgusta je bilo okoli 15:00 ure 13°C skupaj z rosenjem in pobočno meglo. Treba pa je poudariti, da je bilo tudi v dneh, ko ni deževalo, precej oblačno. Še celo 20.julija je bila na Zaplani enourna ploha, čeprav so nastajale le lokalno v gorskem svetu. 17.avgusta pa je bila na Zaplani večji del noči inverzijska megla, ki se je razširila iz Logaškega polja. Zaradi megle je bilo zjutraj tako mokro, da bi komaj lahko govorili o lepem vremenu. Oblikoval se je močan temperaturni obrat, saj je bila zjutraj temperatura na Katarini nad Ljubljano 18, na Zaplani pa 13°C. Zaradi neustaljenega vremena nizkih jutranjih temperatur ni bilo, saj je samo 14.avgusta temperatura padla na 7 ali 8°C.

9.aprila 2002 je na Zaplani padlo dobrih 20cm snega. Naslednje jutro je bilo na Rovtah 22, v Šentjoštu 15 in v Logatcu dan prej 8cm snega. V Ljubljani je deževalo, medtem ko je na Vrhniki vmes tudi snežilo, vendar v času jutranjih meritev ni bilo sklenjene snežne odeje, debele vsaj 1cm (vir: ARSO.meteo.si).

To je bil pravi šolski primer sneženja in kasnejših nizkih temperatur. 28.decembra je nad Genovskim zalivom nastal ciklon, ki je na naše kraje vplival 29.decembra zjutraj. Ker je bil ciklon izjemno majhen, so bile sicer obilne padavine kratkotrajne. Sredi noči je na Zaplani pričelo snežiti in v samo nekaj urah je padlo 30, po zatišnih kraških vrtačah pa celo 40cm suhega snega! Dopoldne so padavine že ponehale, ker pa je šel ciklon bolj čez Slovenijo in Madžarsko, so pričeli v njegovem zaledju pritekati severni zračni tokovi, zaradi katerih sta bila na Zaplani vsaj en večer in ena noč zelo hladna. V primeru vzhodnih vetrov bi bilo na Zaplani bolj vlažno in vetrovno, tako tudi zelo nizkih jutranjih temperatur ne bi bilo.

Novembra 1999 so na marsikateri meteorološki postaji v Sloveniji namerili do tedaj najvišjo novembrsko višino snega. 20.novembra je bilo na Spodnji Zaplani, na manjši cesti, kjer je snega praviloma manj, izmerjeno 60cm snega. Ker pa je naslednji dan v južni Sloveniji padlo še do 30cm snega, ga je bilo verjetno na standardnem mestu za merjenje snega, kljub sesedanju snežne odeje, tudi do 80cm. Na Rovtah je bilo po sneženju snega 75, v Logatcu 64, na Šentjoštu nad Horjulom 57, Vrhniki 45, v Hotedršici 70 in na Črnem Vrhu nad Idrijo 78cm (vir: ARSO-meteo.si).

22.julija 1999 zjutraj je ob prehodu hladne fronte nad okolico Logatca nastala močna nevihta s točo. Na Zaplani je predvsem močno deževalo in grmelo, precej hujše pa se je godilo samemu mestu Logatec, kjer je padlo toliko toče, da so jo morali plužiti. Tam je močan veter polomil tudi precej drevja. Nevihta je nastala nad Rovtarskim hribovjem in se iz smeri severozahoda pomikala proti Logatcu, nad samim Logaškim poljem pa se je nevihta okrepila. Višje v atmosferi so pihali severozahodni vetrovi, medtem ko je bil pri tleh dotok vlažnega zraka iz jugovzhoda.

Na uradni padavinski postaji v Logatcu je v 45. minutah padlo kar 84mm dežja! Poročilo o neurju.

V štirih dneh se je na Zaplani snežna odeja odebelila na približno meter. 13.februarja popoldne, torej po več kot dveh dneh sesedanja snežne odeje, je bilo pri sedanji meteorološki postaji Zaplana izmerjeno okoli 85cm snega. Na nekaterih okoliških meteoroloških postajah se je v omenjenih dveh dneh snežna odeja posedla za 15cm, kar pomeni, da je bilo 11.februarja zjutraj na Spodnji Zaplani približno 100cm snega. Uradno izmerjene višine snega v okolici so bile tik po sneženju naslednje: Logatec 57cm, Vrhnika 65cm, Rovte 104cm, Hotedršica 71cm, Črni Vrh nad Idrijo 110cm, Postojna 30cm, Cerknica 44cm, Pokojišče 68cm in Šentjošt nad Horjulom 90cm (ARSO-meteo.si). Eden od vzrokov za tolikšno razliko v višini snega med Zaplano in Logatcem je sneženje 9.februarja. Čeprav je tega dne v Logatcu padlo precej več padavin kot na Rovtah, pa je padlo bistveno manj snega, celo manj kot na Vrhniki. Predvidoma so bili vzrok južni vetrovi in hladen zrak, ki je takrat vztrajal v Ljubljanski kotlini. Na južnem Notranjskem ob takih situacijah piha zmeren jugozahodni veter, ki lahko seže vse do Logatca, medtem ko na Zaplani piha prizemni vzhodni veter, kjer je zaradi tega tudi hladneje. 9.februarja popoldne je na Zaplani ob sneženju pihal prizemni vzhodni veter, medtem ko je bilo že v Logatcu topleje zaradi jugozahodnika in kjer je zato prehodno tudi deževalo oz. se sneg ni prijemal tal. V podobnih situacijah v novejšem času je hladen zrak Logatec dosegel šele nekaj ur kasneje kot Zaplano in predvidoma se je to zgodilo ravno ob sneženju februarja 1999.

Fotografija je nastala nekaj dni po sneženju, ko se je snežna odeja že precej posedla.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Za veliko noč 13.aprila 1998 je na Zaplani zjutraj pričelo močno snežiti. Glede na okoliške meteorološke postaje je padlo nekaj cm snega.

Snežilo je že 27.oktobra in sicer zanemarljiva snežna odeja se je obdržala. Po malem je snežilo tudi v nekaj naslednjih dneh. Temperature so se vseskozi gibale od  –6 do 1°C. Občasno je pihal močan severovzhodnik, ki je sneg nosil po zraku.