Žled je pričel nastajati v soboto 21.februarja okoli popoldneva. Okoli 1800m visoko je bila plast pozitivnih temperatur, zaradi česar se je tam sneg spremenil v dež. Pod to mejo pa je bila vse do nižin plast negativnih temperatur, kjer je padal podhlajen dež. Zakaj je bil ravno na Zaplani in okolici najhujši žled? Vzrok je v idealni nadmorski višini. Nižje od Zaplane (npr. Ljubljanska kotlina) je ta dež že toliko časa padal skozi hladnejše plasti, da se je spreminjal v babje pšeno (drobna okrogla ledena zrna). V Ljubljani je nekaj časa tudi snežilo (istočasno na Zaplani deževalo in zmrzovalo), saj se topel zrak iz zahoda še ni prerinil nad območje Ljubljane (v atmosferi nad Ljubljano v nasprotju z zahodno Slovenijo ni bilo toplejše plasti, zato se sneg na svoji poti proti tlom ni stalil). V višjih legah (okoli 1000m visoko) je v noči na 22.februar že pihal topel jugozahodni veter, zaradi česar je tam deževalo pri pozitivnih temperaturah.

V soboto 21.februarja je na Zaplani deževalo pri -4°C, še posebej pa se je žled odebelil v noči na 22.februar, ob 8:00 zjutraj je bila temperatura na Zaplani -2°C, žled pa je po meritvah dosegel debelino do 2,5cm. Posebej hudo je bilo na Zaplani zaradi snežne odeje, na kateri je zmrzoval dež, saj so se na Zaplani snežne poljane spremenile v prave ledene ploskve. Jugozahodnik z otoplitvijo se je sicer spuščal, vendar vsaj Spodnje Zaplane ni dosegel. V nedeljo 22.februarja se je temperatura dvignila do 0,4°C, v noči na ponedeljek pa je k sreči deževalo pri temperaturi malo nad 0°C, zaradi česar dež ni več zmrzoval (najnižja temperatura ponoči je bila 0,0°C).

Žled zlasti neprijeten, ko pade na snežno odejo in tako nastanejo prave ledene planjave.

Poledenele stranske ceste.

Jutro 24.januarja 2004 je bilo predvsem ponekod na Notranjskem zelo hladno. Ohlajanje je okrepila kar obilna snežna odeja, ki pa jo po nižinah ni bilo, zato so bile ogromne temperaturne razlike med kraji s snežno odejo in kraji brez nje. Na Blokah so izmerili –27°C, na Babnem polju –29,6°C, na Rakitni pa –30,2°C. V Postojni je pihala šibka burja, zaradi česar se je tam kljub snežni odeji ohladilo le na –14°C, v Ljubljani pa so namerili skromnih -11°C. Na Zaplani se je ohladilo do –17,5°C. Iz tega sledi, da je bila v mrazišču Dolinca temperatura zjutraj približno –31°C, morda pa tudi kakšno stopinjo manj zaradi debele snežne odeje (termometer bližje snežni odeji). Čeprav je bilo tega dne ponekod najhladneje po letu 1985, to za Zaplano s skromnimi -17°C ne velja.

Po prehodnem sneženju 17.januarja in po obilnem sneženju 18.januarja 2004 je skupna višina snega na Zaplani dosegla višino okoli 50cm. Sneg je bil moker in težek, zaradi česar je bila na Zaplani motena oskrba z elektriko. Prišlo je do nastanka klasičnega sekundarnega ciklona nad Genovskim zalivom, v severni Sloveniji je zapadlo večinoma le okoli 15cm snega. Na Rovtah je bilo 48, v Šentjoštu 39, v Logatcu 49, na Vrhniki 27 in v Ljubljani zaradi dežja le 3cm snega (vir: ARSO-meteo.si).

Po sneženju 23.oktobra so bile na Zaplani prave zimske razmere. Padlo je okoli 22cm snega, sneg pa se je obdržal kar nekaj naslednjih dni. Z večine dreves listje še ni odpadlo in zato se je na njih nabral sneg, ki je povzročil  še dodatno škodo. Po nizkih temperaturah je izstopalo jutro 26.oktobra. V mrazišču Dolinca se je ob 20cm debeli snežni odeji na 2m višine ohladilo na –20,6°C, na meteorološki postaji Zaplana 21m nad mraziščem pa na –7,9°C. Ker je ob sneženju snežilo nad 500m nadmorske višine, po nižinah snega ni bilo, tako da so bile nizke jutranje temperature le v krajih s snežno odejo (Rateče, Postojna, Rudno polje). Drugod so bile jutranje temperature precej višje zaradi odsotnosti snežne odeje, ponekod pa tudi zaradi jutranje megle in nizke oblačnosti (Ljubljana, Brnik, Kočevje). Na izjemno hud mraz kaže podatek, da v Postojni v obdobju 1956-2000 v oktobru še ni bilo tako hladno kakor tokrat. 24.oktobra je bilo na Vrhniki izmerjeno 5, v Logatcu 15, na Rovtah 20 in v Šentjoštu nad Horjulom 26cm snega (vir: ARSO-meteo.si). Na Zaplani velikokrat snega ni sredi zime, ko bi ga najbolj pričakovali.  Je pa zato sneg lahko tudi že oktobra in to ne v prav majhnih količinah, na kar kažejo tudi spodnje fotografije, ki so bile posnete 25.oktobra popoldne.

Ob omenjenih meritvah so bile presežene vse dosedanje rekordne temperaturne razlike med Dolinco, meteorološko postajo Zaplana in drugimi kraji po Sloveniji. Prvič se je zgodilo, da so v Dolinci potekale meritve pri za nastanek temperaturne inverzije tako ugodnih vremenskih razmerah ob prisotnosti snežne odeje.

Najnižje jutranje temperature 26.oktobra 2003:

Letališče Brnik -4°C

Ljubljana -3°C

Kočevje -6°C

Postojna -10°C

Slovenj Gradec -3°C

Rateče Planica -10°C

Rudno polje -12°C

Nova Vas na Blokah -17°C

Zaplana -8°C

Zaplana Dolinca -21°C

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Začetek septembra je bil izrazito hladen. Najhladnejše jutro je bilo 4.septembra, ko je bila na Zaplani temperatura le 3,0°C, to pa pomeni, da je nekaj najbolj izpostavljenih vikendov na Zaplani (trije vikendi ob mrazišču Dolinca in nekaj hiš na Jezercu) že imelo prvo slano. Na astronomskem observatoriju pri Črnem Vrhu nad Idrijo se je ohladilo na slabe 4°C. Drugod po Sloveniji so bile minimalne temperature naslednje: Rateče 1, Ljubljana 6, letališče Brnik 3, Kočevje 2, Slovenj Gradec 2, Postojna 3 (naslednji dan 2) in Rudno polje na Pokljuki -1°C. V mrazišču Dolinca temperature niso bile merjene, vendar je mogoče na podlagi temperature zraka na opazovalnem mestu ter nekaterih drugih meteoroloških postaj sklepati, da je temperatura 4.septembra padla na okoli -6°C. V Dolinci je temperatura prvič padla pod ledišče ravno na meteorološko gledano prvi jesenski dan (1.september). Dne 5.septembra ob 21:00 zvečer je bilo na opazovalnem mestu 15°C, medtem ko je bilo v Dolinci 2°C, pri tleh pa je bilo že rahlo pomrznjeno. Razlika je torej znašala 13°K, kar je doslej največja zabeležena temperaturna razlika. Z malo računanja lahko ugotovimo, da se je z vsakim višinskim metrom temperatura spustila za -0,6°C. Zanimivo je, da se je ta razlika čez noč precej zmanjšala (verjetni vzrok je jutranja megla v kotanji, zvečer pa megle še ni bilo). Omenjene temperaturne razlike se ohranijo do jutra v primerih, ko v Dolinci ne nastane megla, to pa je možno samo pozimi pod vplivom sibirskega anticiklona, ko je nizka relativna vlažnost zraka.

Še hladnejše jutro je bilo 27.septembra, ki istočasno dokazuje, da ima Spodnja Zaplana temperaturno inverzijo. Na Zaplani je bilo zjutraj 1°C (prav toliko na Brniku in v Ratečah, v Ljubljani 6°C, ob 8.00 na Katarini nad Ljubljano 8°C). V mrazišču Dolinca je bilo v septembru okoli 17 hladnih dni (minimalna temperatura pod 0°C).

V sredo 13.avgusta so bile po Sloveniji zelo visoke temperature. Zjutraj je bilo na Zaplani še hladno, ob 8:00 uri je bila Zaplana zaradi temperaturne inverzije med najhladnejšimi kraji v Sloveniji. Zaplana je bila tedaj za 7°C hladnejša kot meteorološka postaja Katarina nad Ljubljano, bila pa je tudi hladnejša kot druge višje ležeče opazovalnice, kot so Vogel, Lisca in Vojsko nad Idrijo. V mrazišču Dolinca je bila zjutraj temperatura samo 6,6°C. Z izjemo sosednjega mrazišča (544m), kjer je bilo po 10:00 uri zjutraj zaradi temperaturne inverzije še vedno le 16°C, kar je bilo za skoraj 10°C hladneje kot na opazovalnem mestu oz. za samo 1°C topleje kot na Kredarici (tako nizke temperature so bile v mrazišču do razbitja temperaturne inverzije po 11:00 uri), se je temperatura hitro dvigovala. Ob 14:00 uri je bilo na Zaplani že 34°C, nekoliko pozneje pa je temperatura dosegla 34,3°C. Proti večeru je vročina hitro popuščala, tako da je bilo na Zaplani ob 20:00 uri 27°C, ob 21:00 uri pa 26°C. V mrazišču Dolinca se je močno ohladilo, malo po 22:00 uri je bila temperatura samo še 12°C.

Drugod po Sloveniji so bile najvišje temperature sledeče: Ljubljana 37,3°C, Brnik 36,7°C, Postojna 35,0°C, Kočevje 36,9°C, Rateče 34,3°C in Bizeljsko celo 39,4°C (Vir: Mesečni bilten ARSO).

V poletju 2003 se je pokazal učinek krajevnega severovzhodnega vetra na temperature na Zaplani. Ko je čez dan pihal ta veter, so bile na Zaplani temperature nižje kot v nekaterih višje ležečih krajih. Tako je bilo npr. dan pred rekordno temperaturo ob 14.00 na Zaplani hladneje kot v Ratečah (864m), na Lisci (943m), bilo je celo za 7°C hladneje kot v Postojni, ki leži na podobni nadmorski višini kot Zaplana. Tudi 3.avgusta je bila Zaplana zaradi vetra eden od redkih krajev, kjer temperatura ni presegla 30°C. Povsem drugačne razmere pa so na Zaplani ob jugozahodnem vetru, takrat je temperatura podobna kot v Postojni, Zaplana v takih primerih ni veliko hladnejša od Ljubljane. Vse visoke temperature, vključno z rekordno temperaturo, so bile dosežene ob jugozahodnem vetru. Na Zaplani je bilo v letu 2003 okoli 15 vročih dni (temperatura nad 30°C). Za primerjavo: v Ljubljani je bilo takih dni 54, na Lisci (379m višje od Zaplane) pa 7.

V ponedeljek 28.julija 2003 je na Zaplani ob nevihti, ki je nastala okoli 16:00 ure popoldne in ki je trajala okoli dve uri, padlo 29,5 mm dežja. Občasno je pihal močan severozahodni veter, zaradi česar so se sicer elastične smreke precej nagibale. Pred nevihto je bila temperatura 29°C, nato pa se je postopoma ohladilo do 17°C. Najhujše pa so bile posledice strel, ki so povzročile, da je do tal pogorela počitniška hišica v Marinčevem griču nad Prezidom. V noči na 29.julij je padlo še 0,5 mm dežja, tako da je skupna količina padlega dežja ob hladni fronti znašala 30 mm. Količina dežja je bila manjša kot v Ljubljani, saj sta bili tam dve nevihti, na Zaplani pa samo ena.

To sneženje velja za enega lepÅ¡ih primerov “znižane meje sneženja”. Za četrtek 10.aprila je bilo napovedano deževno vreme z mejo sneženja med 1000 in 1500 m nadmorske viÅ¡ine, ponekod na Gorenjskem pa na okoli 500m. Ta dan je, tako kot je bilo napovedano, snežilo v Ratečah na Gorenjskem, popoldne pa je snežilo tudi na Notranjskem. Popoldne je bilo mogoče videti snežinke tudi v osrednjem delu Ljubljanskega barja vse do Brezovice, vendar se sneg ni oprijemal tal. Snežna odeja se je pričela Å¡ele nad 400m nadmorske viÅ¡ine, snežilo pa je od Verda pri Vrhniki do Ravbarkomande pri Postojni, kjer je spet pričelo deževati.

V času sneženja na Vrhniki je bila temperatura na višjih Blokah in na Katarini nad Ljubljano vsaj +1°C. Na Katarini ni snežilo, na Blokah pa zjutraj ni bilo merljive snežne odeje. V precej nižjem Logatcu sta bila zjutraj 2cm snega, sneženje pa je bilo uradno zabeleženo tudi drugod po Notranjskem podolju in celo na Vrhniki. Popolnoma drugačno je bilo vreme v vzhodni Sloveniji, kjer so temperature dosegale okoli 10°C (vir: ARSO-meteo.si).

Snežiti je pričelo v sredo 2.aprila zvečer, nato je snežilo ves naslednji dan, tako da je bila na Zaplani snežna odeja merjena šele v petek 4.aprila zjutraj, ko je bila kljub sesedanju debela 22cm. Meja sneženja je bila na okoli 400m nadmorske višine, sneg je dosegel dno Ljubljanske kotline le na območju Borovnice in Vrhnike, kjer se je zaradi močnejših padavin meja sneženja nekoliko bolj spustila. Šlo je za znižano mejo sneženja (ZMS). Tako v Ljubljani snežne odeje ni bilo, na Vrhniki pa je bila debela 5, v Logatcu 19, na Rovtah 28, v Šentjoštu nad Horjulom 20, proti južnemu delu Notranjske pa prave snežne odeje ponekod sploh ni bilo (vir: ARSO-meteo.si).

Vse skupaj se je začelo 5.januarja 2003, ko je zjutraj začelo močno snežiti. Bili sta dve obilnejši sneženji, 10.januarja je bilo na Zgornji Zaplani 60cm in 5.februarja 62cm snega. 12. in 13.januarja so bile kar precej nizke temperature, ki pa bi bile na Zaplani lahko še nižje, če ne bi v tistih dneh nad Slovenijo prevladovali šibki vzhodni vetrovi. Na Zaplani je bila najnižja izmerjena temperatura -17°C. Sredi februarja ni bilo več zelo nizkih temperatur, bilo pa je približno deset ledenih dni, to je dni, ko se temperatura ves dan ni dvignila nad 0°C. Konec februarja se je na Zaplani ohladilo na -11°C, nato pa se je otoplilo, vendar se je snežna odeja le počasi talila. 9.marca so bile na Zaplani snežne krpe, ponekod v kotanjah in v osojnih legah pa je bilo snega še bistveno več. Tega dne je bilo v mrazišču Dolinca čez 20cm, v sosednjem mrazišču pa celo 59cm snega. Omenjena zima se zdi ena bolj mrzlih in sneženih zim, po pregledu preteklih meteoroloških podatkov pa lahko ugotovimo, da so bile v preteklosti še precej hujše zime.