Slovenijo je zajel val hladnega, polarnega zraka. Na Spodnji Zaplani je bilo 25.januarja zjutraj izmerjeno -17,7°C. V mrazišču Dolinca je bilo izmerjeno -26,4°C. Tokratni mraz za Zaplano ni bil nič posebnega, saj se je v preteklosti živo srebro spustilo še precej nižje. Do rekordno nizke temperature zadnjih 50 let je predvidoma manjkalo okoli 10°C. Za najnižjo temperaturo v zadnjih nekaj letih sicer velja tista iz marca 2005, ko se je ohladilo na -18,5°C. Januarja 2004 je bilo izmerjeno -17,5°C, januarja 2003 pa -16,7°C. Da bi se približali temperaturi -20°C bi moralo priti do severnega dotoka hladnega zraka, ob tem mrazu  pa je dotekal hladen zrak iz vzhoda.

Nižje temperature so preprečevali premočni vzhodni vetrovi, saj je bilo na Zaplani v noči, ko je bila dosežena najnižja temperatura, Å¡e precej vetrovno. Ponoči je Å¡e vedno pihal veter v povprečju do 4m/s, kar je seveda preveč za nastanek izrazitejÅ¡ih temperaturnih inverzij. Za to ne preseneča, da se je v mrazišču Dolinca ohladilo “le” na -26,4°C.

Sneg je ležal še od sneženja ob koncu meseca novembra. Na ta sneg padal dež, temperature so se povzpele do 7°C, a vendarle je sneg vztrajal na tleh že en mesec. Še en dokaz več, kako se moker južen sneg, ki pada ob temperaturah malo nad 0°C, precej bolje upira visokim temperaturam in dežju, kot pa suh rahel sneg. Se je pa v preteklosti velikokrat pokazalo, da če sneži ob jugozahodnih vetrovih, severni del Notranjske (Logaško) po višini snega izrazito prevladuje pred drugimi kraji Notranjske (Cerknica, Loška dolina, Postojna). Večji del decembra se je dogajalo ravno to; marsikdo je lahko opazil, da je bilo okoli Logatca še nekaj snega, medtem ko je bilo nekaj km naprej proti Cerknici na isti ali celo večji nadmorski višini ves čas povsem kopno. Spodnja satelitska slika je bila posneta v zadnji tretjini decembra. Rdeča pika označuje Zaplano. V Ljubljanski kotlini je vidna megla, sicer je tudi tam vladalo pomanjkanje snega. Južno od Zaplane je vidno zasneženo Logaško polje, bolj južno ležeče Planinsko polje je bilo povsem kopno. Enako velja za Cerkniško polje, Loško polje in Postojno (modra pika). Celo nekatere precej višje lege so bile kopne.

Satelitska slika kaže zasneženost Slovenije (vir: NASA).

Tako stanje je pa trajalo precej časa, zato bi, če bi v vsakem kraju prešteli vse dneve s snežno odejo, dobili precej različne podatke za posamezne kraje. Tudi podatki iz meteoroloških postaj kažejo podobno sliko. 25.decembra je bilo na bolj prisojnih Rovtah 9 in na Vrhniki 6cm snega. Kjer je ob novembrskem sneženju padlo manj snega je sneg skopnel že v prvih dneh decembra (vir: ARSO-meteo.si).

25.decembra je bilo na Zaplani na odprti in ravni travnati površini še 15cm snega.

Snežiti je pričelo v noči na 26.december. Zjutraj je bilo 21cm snega, vendar je več snega padlo proti večeru in v noči na 27.december. Tega dne je bilo snega že 43cm, v zadnjih dvanajstih urah je padlo 24cm novega snega. V noči na 28.december je padlo še 18cm novega snega, zjutraj ga je bilo 63cm. Čez dan in zvečer je padlo novih 10cm snega, zvečer pa se je sneženje umirilo. 29.decembra je bila izmerjena najvišja snežna odeja v tem obdobju, merila je 72cm.

Sneg 29.decembra.

Sneg 29.decembra.

85cm snega na mizi.

29.decembra zjutraj so Zaplano iz smeri Primorske prehajale snežne plohe, hitro je zapadlo novih 6cm snega, vendar je bila kljub temu naslednje jutro zaradi sesedanja izmerjena nižja snežna odeja kot dan prej. V noči na 30.december se je zjasnilo in sledil je dan zelo nizkih temperatur v mraziščih. Na Zaplani se je verjetno zjasnilo šele po 5.00 uri zjutraj. Kljub temu se je v tako kratkem času v mraziščih zelo ohladilo. Ob 7:45 je bilo pri tleh -20°C. Istočasno je bilo v meteorološki hišici -6°C. Ker se je na Zaplani zjasnilo tako pozno in ker je bil na tleh suh sneg, se je ohlajalo še v zgodnje dopoldanske ure. Običajno je najnižja temperatura dosežena okoli 8:00 zjutraj, tokrat je bila dosežena kar dve uri kasneje.

Sneg 30.decembra.

Po dolgem času je bil na Zaplani prekrasen dan, sinje modro nebo, mraz, sneg, skratka prava zimska idila. Glede na jutranjih -20°C v mraziščih se je v večernih urah pričakovalo izredno nizke temperature. Zvečer je že sam pogled na kristalno jasno nebo ter sveže zasnežene smreke dal slutiti, da po mraziščih že škriplje od mraza, zato so se izvedle maršrutne meritve temperatur.

Na dnu mrazišča Dolinca je bila tudi sredi dneva plitva meglica.

Večerno kristalno jasno nebo, mraz in s snegom zafugirane smreke.

Rezultat takih vremenskih razmer je bila temperatura -28°C pri snežni odeji na dnu mrazišča Dolinca.

Z ročnim termometrom, ki izmeri temperaturo vsako sekundo, je bila izmerjena temperatura v mrazišču Dolinca. Že brez termometra je bilo občutiti temperaturne razlike. Ob 19:30 je bilo v meteorološki hišici -6,5°C, 21m nižje v mrazišču pa je bilo na 2m višine -23°C, pri meter debeli snežni odeji pa -28°C. Temperaturne razlike med mraziščem in meteorološko postajo nazorno kaže graf.

Za zadnji dan starega leta je bil napovedan dež, po nižinah pa možnost poledice. Na Zaplani je ves dan pihal JZ veter, vendar je kljub temu ves dan ostalo pod 0°C, Popoldne je pričelo tudi snežiti. Zvečer se je pa nenadoma otoplilo malo nad 0°C, tako da je pričelo rahlo deževati. Celo noč je deževalo pri temperaturi malo nad 0°C, snežna odeja se je zato vidno sesedla. Že ponoči je namesto JZ vetra nepričakovano povlekel SV veter iznad Vrhnike. Tako smo se znašli v megli, novoletnega ognjemeta se zato ni dosti videlo. Zjutraj se je pričel pojavljati žled. Temperatura je bila okoli +0,3°C, žled je nastajal na podhlajenem drevju, ne pa tudi na tleh. Še enkrat več se je pokazalo, da ima relief izreden vpliv na pojavljanje žleda na Zaplani (lega ob Ljubljanskem barju, od koder v višjih zračnih plasteh vleče hladen inverzijski zrak). Žled je kmalu odpadel z drevja, zvečer pa je pričelo spet snežiti. Tokrat je pri temperaturi malo nad 0°C padal moker južni sneg, do jutra ga je padlo 19cm. Že na spodnji fotografiji se vidi, da je padal čisto drugačen sneg kot v dneh pred tem. Do jutra je padlo na Črnem Vrhu nad Idrijo 22, na Rovtah ter v Logatcu 16, v Šentjoštu nad Horjulom 15 in na Vrhniki 9cm mokrega snega (vir: ARSO.meteo.si).

Žled 1.januarja zjutraj.

Žled 1.januarja zjutraj.

Moker sneg 2.januarja.

Sneženje novembra 2005 velja za eno izmed najbolj nenavadnih sneženj v zadnjih letih. Najobilnejše sneženje se je pričakovalo v zahodni hriboviti Sloveniji. Taka porazdelitev snežnih padavin je ob taki situaciji običajna, vendar se je kmalu izkazalo, da so bili ob tej situaciji vetrovi nad jugozahodnim delom Slovenije premočni. Topel zrak je v višinah dotekal iz juga, zato se je 25.novembra zvečer na zahodu precej otoplilo, na Postojnskem celo do 7°C in tudi na južnem Notranjskem se je temperatura dvignila nad 0°C. Veter je nepričakovano prepihal tudi nekatere zelo zaprte kotline, celo z viharno močjo (Bovec več kot 100km/h). V Logatcu je pričelo deževati, do Vrhnike in Zaplane pa kot je sicer običajno za takšne vremenske situacije južni veter ni segel. Na Zaplani je bila temperatura v času večerne odjuge na podlagi temperaturnih podatkov iz bližnjega mrazišča Dolinca okoli -2°C, zato je ob dotoku toplejšega zraka v višinah dež prehodno zmrzoval. Bolj proti vzhodu je večino časa snežilo tudi po nižinah, saj se topel zrak v višinah nad omenjena območja ni prerinil in tako se snežinke niso stalile v dež. Dež je v Logatcu trajal okoli pet ur in ponovno je pričelo snežiti šele sredi noči. Kljub prehodnemu dežju je bilo 26.novembra zjutraj na Spodnji Zaplani izmerjeno 43cm snega. Omenjene otoplitve so povzročile nenavadno razporeditev snežne odeje. Na Vojskem nad Idrijo (1068m) je bilo 28cm, na Hrušici pri Colu (872m) 23cm, v Podkraju (799m) 8cm, v Črnem Vrhu nad Idrijo 28cm, v Hotedršici 30cm, Logatcu 27cm, na Rovtah 38cm, v Šentjoštu nad Horjulom 35cm, na Vrhniki 33cm in v Ljubljani 37cm snega (vir: ARSO-meteo.si). Zjutraj in dopoldne je še močno snežilo in 26.novembra ob 7.uri zvečer je bilo na Spodnji Zaplani izmerjeno 48cm snega. Prav toliko snega je bilo predvidoma tudi 28.novembra zjutraj. Tako velika razlika v višini snežne odeje med Logatcem in Zaplano je bila zaradi velikih temperaturnih razlik v času omenjene odjuge. Do takih razlik prihaja ob južnih vetrovih, ki pogosto sežejo vse do Logatca, medtem ko na Zaplani še vedno piha prizemni vzhodni veter.

Glede na situacijo je presenetljivo največ snega padlo ponekod na vzhodu Slovenije. Višina snega je bila zelo pogojena z izpostavljenostjo določenega kraja jugozahodniku. Če bi bila vetrovnost na zahodu nekoliko manjša, bi bila na Zaplani snežna odeja še precej debelejša. Ob tokratnem sneženju na Zaplani ni bila dosežena najvišja izmerjena novembrska snežna odeja, saj je še več snega padlo v novembrih 1966 in 1999.

23.novembra je pihal močan vzhodni veter. Na meteorološki postaji Zaplana je bil kljub redkemu intervalu meritev izmerjen sunek vetra 59km/h.

4.avgust: ta dan so bile zaradi dežja nizke predvsem dnevne temperature. Dopoldne se je na Zaplani med dežjem ohladilo na 12,5°C. Temperaturne razlike med Ljubljano in Zaplano so prehodno znašale vsaj 4°C, kar je precejšnja razlika glede na to, da je bilo slabo vreme. Ker je v višinah prevladoval severni veter je bilo to odločilno za nadaljnji razvoj vremena. Ob tem vetru se zrak osuši, običajno se pod Karavankami razvije Karavanški fen, medtem ko na Zaplani oz. po celotni zahodni in jugozahodni Sloveniji  zaradi reliefa nastane zatišje, kar je ugodno za močne nočne ohladitve.

5.avgust: zjutraj je bila na Zaplani plitva radiacijska megla iz Logaškega polja, najnižja temperatura je bila 7,8°C. To je manj kot v tradicionalno hladnih krajih, kot so Rateče (8,6°C), Kočevje (10,6°C) in Brnik (10,5°C). Na bližnjem Črnem Vrhu nad Idrijo (730m) je bilo okoli  9,0°C. V Postojni (6,4°C) je bilo sicer zgodaj zjutraj hladneje kot na Zaplani, a do 8:00 ure so se razmere spremenile. Ob 8:00 zjutraj so bile vremenske razlike po Sloveniji neverjetne: Zaplana je imela ob okoliški megli in temperaturi 8,4°C kar 100% vlago, na Vojskem nad Idrijo (1068m) je bilo jasno pri 12,6°C in 42% vlage, na Katarini nad Ljubljano (680m) 13,6°C in 45%, v Postojni 9,4°C in 98%, v Ljubljani 11,7°C in 86% in v Lescah zaradi fenskega vetra kar 17,3°C pri 40% vlage. Od standardnih meteoroloških postaj je bila ob 8:00 uri od Zaplane hladnejša samo Kredarica!

6.avgust: zjutraj se je ohladilo na 8,1°C. Tokrat je bilo po nekaterih drugih krajih hladneje kot na Zaplani.

8.avgust: Večinoma so bile temperature ponoči viÅ¡je od tistih čez dan. Na Zaplani tako velja za najviÅ¡jo dnevno temperaturo 16,0°C, saj je bilo toliko ob 22:00 uri 6.avgusta, ko se uradno odčita termometer. ÄŒe upoÅ¡tevamo samo čas od jutra do večera, potem je bila najviÅ¡ja temperatura le 12,8°C! Ob 12:50 je bilo na Zaplani samo 9,9°C! Okoli 14:00 ure so se začela pojavljati prva sončna obdobja – razjasnitve bi povzročile ekstremno nizke jutranje temperature. Do 19:00 ure je bilo sicer Å¡e precej oblačno, nato se je pa na hitro zjasnilo. Temperature so bile izredne, saj je bilo recimo malo po 23:00 uri samo 7,8°C! Vendar je nad nočnimi lokalnimi vetrovi kmalu prevladal SV veter, nastala je nizka oblačnost, ki je preprečila rekordno nizke jutranje temperature. Zjutraj je bilo ob pobočni megli 6,6°C. Na bližnjem ÄŒrnem Vrhu, ki je običajno precej toplejÅ¡i od Zaplane, je bilo zjutraj 4,5°C, saj tam ni bilo nizke oblačnosti. ÄŒe na Zaplani ponoči ne bi nastala nizka oblačnost, bi bilo zjutraj okoli 3 ali 4°C! V mrazišču Dolinca je temperatura tako kot na opazovalnici padala do nastanka nizke oblačnosti. Ob 23:48 je bilo že 0,5°C, nato je temperatura do jutra samo Å¡e naraščala. ÄŒe nizka oblačnost ne bi nastala, bi bilo v mrazišču okoli -2°C, saj bi se lahko ohlajalo vsaj Å¡e dodatnih Å¡est ur.

9.avgust: Razen nekaj oblakov je bila noč mirna, ohladilo se je na 5,3°C, kar je najnižja avgustovska temperatura, odkar  na Zaplani merim temperaturo. Na Črnem Vrhu je bilo 7,2°C, Katarini nad Ljubljano 9,0°C, v Ljubljani 9,5°C, Kočevju 4,2°C, Postojni 3,4 in v Ratečah 2,3°C. V mrazišču Dolinca se je ohladilo na -0,4°C. S tem dnem je postalo jasno, da so v mrazišču temperature pod 0°C možne v vseh treh poletnih mesecih, do tega dne je namreč manjkala le še negativna temperatura v avgustu.

10.avgust: Tudi to jutro je bilo hladno s 8,6°C. Vendar je bila ta temperatura v primerjavi z drugimi kraji po Sloveniji kar visoka. V Postojni je bilo 4,8°C, ponekod na Krasu je bilo tudi hladneje kot na Zaplani. Vzrok za višje temperature na Zaplani je bil jugozahodni veter, ki je po malem pihal tudi ponoči in ki je s tem premešal ozračje.

Vročinski val je bil posledica klina toplega zraka, ki se je nad območje Slovenije razširil iznad območja Sahare. V zraku je bilo tudi veliko puščavskega peska, zato so se pojavljali še posebej lepi sončni vzhodi in zahodi. Pokazalo se je, da je za temperaturo na Zaplani izredno pomembno, kakšen veter piha. Krajevni pobočni SV veter blaži dnevno vročino, saj se zrak ob dvigu ob pobočjih ohlaja. Za Zaplano oz. za vse kraje za Dinarsko gorsko pregrado (Hrušica, Trnovski gozd) pa je značilen tudi fenski veter iz jugozahoda. Ta veter precej osuši in ogreje ozračje, saj se spušča z višjih Dinarskih planot na nižje območje okoli Logatca. Ob tem vetru je lahko na Zaplani bolj vroče kot v nekaterih nižinskih krajih osrednje Slovenije in celo Primorske. Topli fenski vetrovi so glavni krivci, da je lahko v nekaterih sicer višje ležečih kotlinskih/dolinskih krajih nenavadno vroče. Rateče na Gorenjskem (864m) imajo rekord kar 36,1°C, kraji v Bohinju celo 37,7°C in Jezersko več kot 35°C.

Sončni zahodi so bili še lepši kot običajno zaradi veliko puščavskega peska v zraku.

Ob omenjenem vročinskem valu so bili na Zaplani štirje dnevi s temperaturo nad 30°C:

27.julij: sprva je pihal SV veter, ki je blažil dnevno vročino. Ob 14:00 uri je bilo na Zaplani skoraj za 3°C hladneje kot v Postojni. Pozneje je zapihal fenski JZ veter in temperatura je dosegla 31,5°C, kar je bilo topleje kot v Postojni.

28.julij: tega dne je neprekinjeno pihal JZ veter, na Zaplani je bilo 32,5°C (Postojna 31,4°C, Ljubljana 34,5°C, Lesce 31,2°C, Katarina nad Lj. 30,6°C). Tega dne je bila na Zaplani izmerjena tudi najnižja 31% relativna vlaga.

29.julij: sprva je pihal pobočni SV veter, zato je bilo ob 14:00 uri na Zaplani spet precej hladneje kot denimo v Postojni ali Kočevju. Okoli 16:00 ure je bilo še 30,7°C,  nato je zapihal JZ veter in temperatura je v času, ko bi se morala že počasi spuščati, narasla na neverjetnih 33,0°C. Tega dne je bilo v Postojni 32,6°C, Ljubljani 35,2°C, Kočevju 33,7°C, Lescah 31,1°C in na Katarini nad Lj. 30,4°C. Na Zaplani je bilo tega dne topleje kot na Krasu.

30.julij: zadnji dan vročinskega vala bi moral biti glede na vremensko napoved najbolj vroč, pa to vsaj za Zaplano ne velja. Tega dne je presenetila smer vetra, saj je na Zaplani ves dan pihal pobočni SV veter, zato je temperatura dosegla le 30,2°C. Ta dan pa je bil najbolj vroč predvsem v zahodni Sloveniji: Postojna 34,0°C, Nova Gorica 35,5°C, tudi na Krasu je bilo ponekod tudi do 35°C. Drugod je bilo hladneje kot dan prej: Ljubljana 33,9°C, Kočevje 32,6°C, Katarina 30,4°C in Lesce 31,0°C. Lepo se opazi, kakšen vpliv ima krajevni SV veter na temperaturne razmere Zaplane, saj je bilo na Zaplani na 566m višine hladneje kot na Katarini nad Lj. (680m višine), medtem ko je bilo v malo nižje ležeči Postojni za 4°C topleje kot na Zaplani. Ob 14:00 uri je bilo na Zaplani 28,2°C, istočasno je bilo v Postojni 33,4°C, Ljubljani 32,8°C, na Katarini 29,1°C in celo v Ratečah 29,0°C. Kljub skromnim 30,2°C pa je bila zaradi precejšnje vlažnosti zraka na Zaplani vročina prav neznosna. Popoldne je bila ob 30°C vlaga kar okoli 70%, zvečer pa kar okoli 90%. Za primerjavo: ponekod na Primorskem je vlaga padla tudi pod 20%!

V teh vročih dneh se je na Zaplani pokazal vpliv temperaturne inverzije: predvsem zjutraj ob 8:00 uri je bilo na Zaplani za skoraj 6°C hladneje kot na Katarini nad Ljubljano v Polhograjskem hribovju, ki leži višje od Zaplane nad območjem s temperaturno inverzijo. Tudi Ljubljana je bila v jutranjem času nekajkrat za 5°C toplejša od Zaplane.

Neurje, ki je prizadelo večji del Slovenije, je začelo okoli 17:00 ure nastajati v Furlaniji v sosednji Italiji. Nevihta se je pomikala približno iz zahoda. Po radarskih slikah nevihtne celice niso bile ekstremno razvite, kar še posebej velja za območje Zaplane, kjer prav zaradi tega ni bilo kakšne toče, prav tako ni padla ekstremno velika količina dežja. Pojavil pa se je močan veter, ki je tudi po Zaplani podrl nekaj najbolj izpostavljenih smrek.

Nad Zaplano so bile najhujše nevihtne celice ob 18:30 zvečer. Radarska slika prikazuje oceno jakosti takratnih padavin (vir radarskih slik je OSMER).

8.junija 2005 zjutraj so bile zelo nizke temperature. V višinah so prevladovali vetrovi severnih smeri, kar pomeni na Zaplani zatišje z nizkimi jutranjimi temperaturami, ponekod v severni Sloveniji pa precej vetrovno vreme s toplimi jutri. Tako je bilo na Zaplani kar 2,0°C, v Postojni 4,4°C, Ljubljani 5,3°C, v Lescah zaradi fenskega vetra 9,0°C, na Katarini nad Ljubljano 6,0°C, v Kočevju 4,2°C in v Ratečah 0,8°C. Na planotah Notranjske, denimo na Babnem Polju, se je ohladilo do -2°C. V mrazišču Dolinca je bilo -1,9°C, 9.junija zjutraj pa celo -2,6°C.

Na začetku maja je bila  izmerjena najnižja temperatura 3,0°C, a kasneje se je izkazalo, da celo ta nizka temperatura ne bo najnižja temperatura v omenjenem mesecu. 10.maja se je na Zaplani temperatura spustila kar na -0,6°C, kar je najnižja majska temperatura, od kar merim temperaturo zraka. Po nekaterih virih je na Zaplani to celo najnižja majska temperatura od leta 1991 naprej. Temperatura je izjemna predvsem zaradi tega, ker še celo nekateri tradicionalno hladni kraji (Kočevje, Rateče) niso dosegli tako nizkih temperatur, vsaj ne na isti datum. Isti dan je bilo v Ljubljani 2,9°C, Postojni 2,0°C, Kočevju 1,0°C, Brniku 0,4°C, Ratečah -0,2°C in v Slovenj Gradcu -0,7°C. Ker obstaja le podatek, da je bila v obdobju od 9. do 14.maja minimalna temperatura -0,6°C, ni povsem zagotovo, da je bilo najhladneje  ravno 10.maja. Morda je bilo najhladneje 13.maja in verjetno je temperatura kar v obeh dneh padla pod ledišče. Vremenska situacija v tem obdobju je bila očitno izredno ugodna za doseganje nizkih temperatur na Zaplani, saj je bilo še 20.maja izmerjeno 2,1°C, naslednji dan pa še vedno nizkih 4,5°C. Na privatni vremenski postaji Črni Vrh nad Idrijo (730m) je bila 10.maja izmerjena najnižja temperatura 1,2°C. V mrazišču Dolinca je bilo 13.maja -5,5°C, pa tudi 20.maja je bilo hladnih -4,2°C.

Minimalna temperatura -0,6°C.

Po zelo mili zimi, ko je na območju Zaplane padlo izredno malo snega, je konec februarja snežilo več dni. Obdobje s sneženjem se je pričelo v nedeljo 20.februarja popoldne, a prvo večje sneženje je bilo v noči na 22.februar. Tega dne je bilo zjutraj na Zaplani 33cm snega. Še najmanj snega je bilo 23.februarja, vendar so ravno tega dne zvečer pričeli padati malo večji kosmi bolj mokrega snega, ki je k debelini snežne odeje veliko več prispeval kot do tedaj suh droben sneg. V noči na 24.februar se je malo nepričakovano zjasnilo, zaradi novozapadlega snega se je v mraziščih v samo treh urah izredno ohladilo (zjasnilo se je predvidoma okoli 4:00 ure zjutraj). Na opazovalnem mestu je bilo zjutraj -5,4°C, na podlagi maršrutnih meritev pa je bilo v mrazišču Dvojček -19°C. 24.februarja čez dan je na Zaplani presenetljivo pihal rahel jugozahodni veter, v nižjih zračnih plasteh je veter prinašal oblake iz smeri Hrušice. Ob 13:00 je tako na Zaplani močno snežilo pri temperaturi +0,6°C, medtem ko je bilo v vzhodni Sloveniji tisti dan celo do 8°C. Vremenski procesi nad tem delom Notranjske so bili tega dne torej zelo izraziti, zato sem sam pričakoval, da lahko naslednji dan  pade ogromno snega, pa čeprav uradne vremenske napovedi tega niso potrjevale. Dejstvo pa je, da je že 25.februarja zgodaj zjutraj pričelo snežiti in do 7:00 ure je padlo že 7cm novega snega. Sneženje se je krepilo, od 7:00 do 9:00 je padlo 9cm novega snega, od 7:00 do 10:00 14cm, od 7:00 do 11:00 pa 22cm novega snega. Torej je od jutra padlo kar 32cm novega snega. Popoldne ob 15:00 uri je bila snežna odeja na Zaplani debela 57cm, naslednje jutro pa zaradi sesedanja snega 51cm. Vendar sneženje še ni ponehalo, predvsem 27.februarja zjutraj je še močno snežilo, od začetka sneženja do 8:00 zjutraj je v nekaj urah padlo še 7cm novega snega. 26.februarja zjutraj je bilo na Rovtah ter v Šentjoštu nad Horjulom 48, v Logatcu in na Vrhniki pa 45cm snega (vir: ARSO-meteo.si).

Sneg 22.februarja.

25.februarja popoldne je bilo na Zaplani na odprtem in ravnem travniku uradno 57cm.

24.februarja zjutraj so se ob jasnem vremenu razvile močne temperaturne inverzije. V mrazišču Dvojček je bila velika temperaturna razlika na samo devetih višinskih metrih.