V hribovitem svetu so zabeležili najvišjo temperaturo od začetka meritev in tudi ponekod drugod je bilo nenavadno vroče. Na postaji Stara Fužina v Bohinjski dolini se je živo srebro povzpelo na 37,7 °C, na Vrhniki 37,6 °C, v Ljubljani 37,1 °C, v Ratečah na 36,1 °C in v Babnem Polju na 34,5 °C. Na postaji na Krvavcu (1740 m) so zabeležili edini vroč dan dosedaj, ogrelo se je na 30,0 °C. Na Kredarici, 2514 m nad morjem, so izmerili 21,6 °C.

ARSO-meteo.si

Glede na meteorološke karte so nad Slovenijo prevladovali šibki vetrovi, večinoma severnih smeri. Na meteorološki postaji Rovte so izmerili 33°C, v Postojni 33,8°C, na Vrhniki pa, kot je že navedeno zgoraj, celo 37,6°C. Zelo toplo je bilo v višjih legah, saj je bil izmerjen rekord na Kredarici, na Rakitni (787m) so izmerili 33,3°C,  na Blokah (722m) 34°C, na Mašunu na Javornikih (1027) 30,5°C in na Vojskem nad Idrijo (1067m) 30°C. Zaradi šibkih severnih vetrov je maksimalna temperatura na Zaplani težje določljiva. Ob jugozahodnem vetru bi bila temperatura približno 34°C, če je pihal lokalni vzhodni veter pa je bilo nekoliko hladneje. Pogosto pa se dogaja, da na Zaplani vzhodni veter blaži dnevno vročino večji del dneva, nato pa se v popoldanskem času ob obratu vetra na zahodno smer precej ogreje.

Zelo verjetno na Zaplani najvišja temperatura ni bila izmerjena v letu 1983. 13.avgusta 2003 je živosrebrni termometer v meteorološki hišici pokazal temperaturo 34,3°C, 20.julija 2007 pa 34,4°C (po elektronskem termometru 34,1°C).

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Nekaj dni pred vročinskim valom se je na podlagi izračunov večih meteoroloških modelov v Sloveniji in sosednjih državah pričakovalo zelo visoke dnevne, zaradi vetrovnosti v nočnem času pa tudi visoke nočne temperature. Zaradi jugozahodnih vetrov so se obetale visoke temperature predvsem v vzhodnih predelih Slovenije, saj je tam fenski učinek jugozahodnega vetra največji.

22.julija se je v Beli Krajini že ogrelo čez 30°C, še posebno zanimiva pa je bila prihajajoča noč, saj je bilo denimo na avtomatski meteorološki postaji v Dobličah pri Črnomlju sredi noči kar 27°C. Na mnogih meteoroloških postajah so zabeležili toplo noč, saj temperatura ni padla pod 20°C. Jutro je bilo na Notranjskem seveda hladnejše. Na Zaplani se je ohladilo na 16,8°C, na bližnjem zatišnem Petkovcu je bilo 16°C, medtem ko je bilo v Logatcu več vetra in zato z 18°C nekoliko topleje.

23.julija so bile po Sloveniji nekoliko nižje temperature od predvidenih, na Zaplani pa je bilo ob jugozahodniku samo 28,8°C. Istega dne so v Avstriji padali temperaturni rekordi, saj je bilo na meteoroloških postajah, ki ležijo celo višje kot Zaplana, izmerjeno tudi 37°C!

Kako je prišlo do takih razlik? Odgovor lahko poiščemo v podatkih radiosondaž. Te nam kažejo profil temperature, vlage in vetra po višini. Na podlagi radiosondaž se je nad Slovenijo, na nadmorski višini okoli 2000m, nahajala zaporna zračna plast, v kateri je temperatura z višino celo malo naraščala. Taka zaporna plast omejuje vertikalna mešanja. Primer so zimske temperaturne inverzije, ko je v nižini hladno in megleno vreme brez vetra, medtem ko je lahko že nekaj 100m višje sončno in toplo vreme ob zmernem vetru. Ob tem vročinskem valu je šlo za fenski jugozahodni veter, ob katerem se je z večjih višin spuščal zrak in se pri tem adiabatno ogreval. V Avstriji zaporne plasti ni bilo in zrak se je spustil z kakšnih 3000m višine, v Sloveniji pa se je lahko spustil zgolj izpod zaporne plasti, ki se je nahajala bistveno nižje. V Sloveniji se je lahko zrak manj spustil in adiabatno ogrel. Na to so kazale tudi temperature na Krvavcu, ki so bile za vsaj 5°C nižje kot na podobno visokih meteoroloških postajah v Avstriji.

24.julija na splošno ni bilo več tako visokih temperatur, na Zaplani pa je bila kljub temu dosežena najvišja temperatura v obravnavanem obdobju. Dopoldne je na Zaplani pihal vzhodni veter, posamezni kopasti oblaki so vedno bolj zakrivali nebo in zaradi zmanjšanega sončnega obsevanja je vzhodnik kot krajevni veter slabel in kmalu tudi ponehal. Zapihal je zahodni veter in takrat se je iz 27°C ogrelo na končnih 29,1°C.

Viri podatkov:

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

– Arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov Ogimet

– Arhiv podatkov iz avtomatskih meteoroloÅ¡kih postaj

– Mreža zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj AWEKAS

– Poročilo avstrijske meteoroloÅ¡ke službe

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu

Jutro je bilo za julij marsikje nenavadno sveže, na nekaterih planotah Notranjske se je pojavila slana. V Babnem Polju so izmerili -0,7°C, na Rakitni 0,5°C, v Ratečah 1,8°C, v Ilirski Bistrici 3,8°C in v Postojni 3,9°C.

ARSO-meteo.si

Nad Slovenijo so pihali vetrovi severnih smeri. Take razmere so ugodne za pojav nizkih jutranjih temperatur na Zaplani. V Ljubljanski kotlini se pogosto pojavita megla in nizka oblačnost, na Gorenjskem pa karavanški fen in tako je nočno ohlajanje pogosto moteno. Na Rovtah nad Logatcem se je ohladilo na 4,2°C, očitno pa v nižjih legah ni bilo posebne megle ali nizke oblačnosti. Na Vrhniki je bilo namreč tudi hladno jutro z minimalno temperaturo 5,7°C. Močno se je ohladilo tudi v Postojni in Ilirski Bistrici, kjer zaradi bolj severnih zračnih tokov ni bilo burje, ki bi sicer kot je to običajno premešala nočne temperaturne inverzije. Na mestu sedanje meteorološke postaje na Spodnji Zaplani je bila temperatura verjetno nekoliko nižja kot na Rovtah oz. podobna kot v Postojni, v mraziščih pa je bilo seveda še precej hladneje. V mrazišču Dolinca na Zaplani je bila od pričetka meritev temperatur aprila 2004 najnižja julijska temperatura -0,7°C izmerjena 17.julija 2006. Ob dosedanjih meritvah se je pokazalo, da so poletni minimumi v Dolinci za 1 do 3°C nižji kot na meteorološki postaji v Babnem Polju, ki sicer ni postavljena na dnu kraškega polja, kjer je zaradi temperaturne inverzije najhladneje.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Na nekaterih primorskih meteoroloških postajah so izmerili najvišjo julijsko temperaturo od začetka meritev, a tudi v notranjosti države je bilo zelo vroče. Na Slapu pri Vipavi se je ogrelo na 39,0°C, v Biljah pri Novi Gorici na 38,6°C, v Ljubljani 35,9°C, na Letališču Portorož 35,4°C, Postojni 35,0°C in celo na Vojskem nad Idrijo je bilo nad 30°C, izmerili so 30,5°C.

ARSO-meteo.si

Ob vzhodnih vetrovih je bilo najbolj vroče v krajih zahodno od Dinarske gorske pregrade, kjer se je ozračje ob šibki burji še dodatno feniziralo. Zanimiva je predvsem temperaturna razlika med Postojno (35,0°C) in Zaplano (33,0°C), ki leži na podobni nadmorski višini. V Postojni je pihala kot padajoči veter šibka burja, na Zaplani pa ravno obratno pobočni vzhodni veter, ki je blažil dnevno vročino. Prav tako je bilo na Vojskem nad Idrijo glede na večjo nadmorsko višino (1067m) le malo hladneje kot na Zaplani.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Ob prehodu izrazite hladne fronte je v zgodnjih jutranjih urah na Zaplani močno deževalo. Šlo je za dva kratkotrajna in močna naliva. Prvi naliv okoli 6:00 zjutraj je bil daljši, drugi naliv uro kasneje pa je bil kratkotrajnejši in močnejši z intenziteto dežja približno 180mm/h. Vse skupaj je padlo 48,5mm dežja. Nekaj dežja je padlo še v popoldanskem času, a do 12:30 je padlo po avtomatski meteorološki postaji 44,6mm, po klasičnem dežemeru pa 45mm dežja. Primerjava je torej pokazala na zanemarljive razlike v izmerjeni višini padavin.

Največ dežja, 79mm, je bilo izmerjeno na Vrhniki, v Gornjem Logatcu je padlo 50,4mm, na Petkovcu zahodno od Zaplane pa 38mm dežja.

Viri podatkov:

– pregled zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj AWEKAS

V Podkraju nad Ajdovščino je bila dopoldne izmerjena zelo velika 24-urna višina padavin: 196mm.

ARSO-meteo.si

Podatek je zapisan v italijanskih hidroloških letopisih, saj je bil v tistem času Podkraj zahodno od Rapalske meje. Na podlagi skopih podatkov je šlo za prostorsko zelo omejene konvektivne padavine. Na nobeni od bližnjih meteoroloških postaj ni padlo niti približno toliko padavin, največja dnevna višina padavin pa je bila zabeležena na druge datume kot v Podkraju. To velja za meteorološke postaje Krekovše na robu Trnovskega gozda, Čepovan, Gorico, Sežano in Trst.

Nekaj podobnega se je zgodilo 2.julija 2007 nad Logatcem in Vrhniko, kjer je v kratkem času padlo zelo veliko dežja, v bližnji okolici pa bistveno manj.

Viri podatkov:

Bolletino Mensile, italijanski hidrološki letopisi (slovenske meteorološke postaje zahodno od Rapalske meje)

Ponekod v zahodni, osrednji in severni Sloveniji je bila zjutraj izmerjena rekordna dnevna višina padavin v juliju. Na postaji Na Stanu na Idrijskem sta do jutra v 24 urah padla 102mm dežja, v Rovtah nad Logatcem in Črni vasi na Ljubljanskem barju 98mm, v Gornjem Gradu 89mm in v Velenju 80mm.

Vir: ARSO-meteo.si

V višinah so prevladovali jugozahodni vetrovi, pri tleh pa zaradi plitvega območja nizkega zračnega pritiska nad severnim Sredozemljem jugovzhodni vetrovi. Deževalo je 14.julija, padla višina padavin pa je bila izmerjena naslednji dan ob 8:00 uri zjutraj in je zapisana za ta dan. 15.julija je bilo ob 8:00 uri zjutraj za zadnjih 24 ur v Logatcu izmerjeno 85mm, na Vrhniki 77mm, na Šentjoštu nad Horjulom 88mm in v Hotedršici 99mm dežja.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

V zadnjem merilnem nizu, ki je obsegal čas od 31.maja do 12.julija, je bila v mrazišču Dolinca najnižja izmerjena temperatura 1.junija. Tega dne se je ohladilo na -0,7°C. Negativna temperatura je trajala od 3:15 do 5:30 zjutraj. Po mrazu izstopa še jutro 18.junija (1,4°C), 22.junija (0,9°C) in 12.julija (2,4°C). Najvišja temperatura 28,5°C je bila izmerjena 19.junija. Maksimum je bil za 0,4°C nižji kot na meteorološki postaji nad mraziščem in razlika ni presenetljiva, saj je tega dne pihal zahodni veter. Nekako velja, da so maksimumi v mrazišču ob zahodnem vetru podobni tistim na zgornji meteorološki postaji, ob vzhodnem vetru pa so maksimumi v mrazišču občutno višji kot v okolici.  To potrjujejo izmerjene temperature dan pred tem, torej 18.junija. Tega dne je bilo ob vzhodnem vetru v mrazišču za 2,4°C topleje kot na zgornji meteorološki postaji. Razlike je možno pojasniti s tem, da je mrazišče kot obsežno travniško območje ob zahodnem vetru dobro prevetreno, medtem ko je zgornja meteorološka postaja v precejšnjem zatišju. Vzhodni veter pa mrazišče le občasno doseže in v takih razmerah se lahko ozračje v zaprti kraški kotanji bolj segreje.

Podatki so kot vedno dostopni v rubriki o meritvah v mraziščih.

Kljub nestanovitnemu vremenu je bil mesec junij po Sloveniji za stopinjo toplejši od dolgoletnega povprečja. V zadnji dekadi meseca je bilo hladnejše vreme, a so bili pred tem dnevi izrazito pretopli. Po prehodu hladne fronte 20.junija je na vreme pri nas vplivalo višinsko jedro hladnega zraka. Vreme je bilo nestanovitno in skoraj vsak dan je bilo nekaj dežja. Povprečna mesečna temperatura je na Zaplani znašala 16,1°C, povprečna najnižja 11,2°C in povprečna najvišja 21,7°C. Najnižja temperatura je bila 5,2°C (1.junij), najvišja temperatura pa 28,9°C (19.junij). Vseh pet toplih dni z dnevno temperaturo nad 25°C je bilo pred ohladitvijo 20.junija. Padlo je 151,2mm padavin, kar je  tudi dolgoletna povprečna vrednost padavin junija meseca na Rovtah. Najbolj vetrovno je bilo ob samem poslabšanju vremena 20.junija, najmočnejši sunek vzhodnega vetra s hitrostjo 33,8km/h pa je bil zabeležen 16.junija zvečer, šlo pa je za iztok zraka iz bližnje nevihte.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani junija 2009.

Zelo sveže jutro, zlasti na Gorenjskem, kjer je bila ponekod celo slana. V Ratečah je bila minimalna temperatura le 0,0°C, na Zgornjem Jezerskem se je ohladilo na 1,4°C, na Letališču Brnik na 1,7°C, v Rovtah nad Logatcem na 3,0°C in v Šmartnem pri Slovenj Gradcu na 3,7°C. Na Kredarici (2514m) je temperatura ves dan ostala pod lediščem.

Vir: ARSO-meteo.si

Ob prodoru hladnega zraka iz severa se je v noči na 9.julij 1969 ponekod močno ohladilo, zlasti iztopajo Rovte nad Logatcem, ki zaradi svoje lege nad temperaturno inverzijo niso znane po nizkih jutranjih temperaturah. V tem primeru je njena višja lega pripomogla k močnejšemu nočnemu ohlajanju. V zadnjih 24. urah je deževalo, ravno v okolici Logatca je padla manjša količina padavin kot ponekod drugod (Rovte 7mm, Šentjošt nad Horjulom 3,8mm, Lipe na Barju 22,5mm, Babno Polje 33mm).  Ob razjasnitvi neba in nočnemu ohlajanju sta ob vsej namočenosti tal hitro nastajali megla in nizka oblačnost, poleg tega je ponekod ohlajanje očitno motila tudi splošna oblačnost. Medtem, ko je bilo v Rovtah zjutraj pretežno jasno vreme, je nižje lege prekrivala megla ali pa nizka oblačnost, zato je bilo tam topleje. V Žireh se je tako ohladilo na 4,9°C, na Vrhniki je bilo 7,9°C, v Lipah na Barju 5,6°C, v Ljubljani 7°C in na Babnem Polju 2,3°C. V Postojni je bil minimum 7,7°C zaradi burje.

Na Zaplani so za severno zračno cirkulacijo verjetno vladale tipične vremenske razmere. Plitva megla in nizke jutranje temperature. V novejšem času je bila na Zaplani najnižja julijska temperatura 4,7°C izmerjena 5.julija 2007. Tega dne je bilo v Ljubljani zaradi nizke oblačnosti 9,3°C. Ker pa je bilo leta 1969 v Ljubljani 7°C, to samo potrjuje možnost, da so bile takrat zelo nizke jutranje temperature tudi na Zaplani. Kljub temu pa takrat zaradi namočenosti tal in velike vlažnosti v mraziščih verjetno ni bilo posebej nizkih temperatur.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si