Nekaj dni pred vročinskim valom se je na podlagi izračunov večih meteoroloških modelov v Sloveniji in sosednjih državah pričakovalo zelo visoke dnevne, zaradi vetrovnosti v nočnem času pa tudi visoke nočne temperature. Zaradi jugozahodnih vetrov so se obetale visoke temperature predvsem v vzhodnih predelih Slovenije, saj je tam fenski učinek jugozahodnega vetra največji.

22.julija se je v Beli Krajini že ogrelo čez 30°C, še posebno zanimiva pa je bila prihajajoča noč, saj je bilo denimo na avtomatski meteorološki postaji v Dobličah pri Črnomlju sredi noči kar 27°C. Na mnogih meteoroloških postajah so zabeležili toplo noč, saj temperatura ni padla pod 20°C. Jutro je bilo na Notranjskem seveda hladnejše. Na Zaplani se je ohladilo na 16,8°C, na bližnjem zatišnem Petkovcu je bilo 16°C, medtem ko je bilo v Logatcu več vetra in zato z 18°C nekoliko topleje.

23.julija so bile po Sloveniji nekoliko nižje temperature od predvidenih, na Zaplani pa je bilo ob jugozahodniku samo 28,8°C. Istega dne so v Avstriji padali temperaturni rekordi, saj je bilo na meteoroloških postajah, ki ležijo celo višje kot Zaplana, izmerjeno tudi 37°C!

Kako je prišlo do takih razlik? Odgovor lahko poiščemo v podatkih radiosondaž. Te nam kažejo profil temperature, vlage in vetra po višini. Na podlagi radiosondaž se je nad Slovenijo, na nadmorski višini okoli 2000m, nahajala zaporna zračna plast, v kateri je temperatura z višino celo malo naraščala. Taka zaporna plast omejuje vertikalna mešanja. Primer so zimske temperaturne inverzije, ko je v nižini hladno in megleno vreme brez vetra, medtem ko je lahko že nekaj 100m višje sončno in toplo vreme ob zmernem vetru. Ob tem vročinskem valu je šlo za fenski jugozahodni veter, ob katerem se je z večjih višin spuščal zrak in se pri tem adiabatno ogreval. V Avstriji zaporne plasti ni bilo in zrak se je spustil z kakšnih 3000m višine, v Sloveniji pa se je lahko spustil zgolj izpod zaporne plasti, ki se je nahajala bistveno nižje. V Sloveniji se je lahko zrak manj spustil in adiabatno ogrel. Na to so kazale tudi temperature na Krvavcu, ki so bile za vsaj 5°C nižje kot na podobno visokih meteoroloških postajah v Avstriji.

24.julija na splošno ni bilo več tako visokih temperatur, na Zaplani pa je bila kljub temu dosežena najvišja temperatura v obravnavanem obdobju. Dopoldne je na Zaplani pihal vzhodni veter, posamezni kopasti oblaki so vedno bolj zakrivali nebo in zaradi zmanjšanega sončnega obsevanja je vzhodnik kot krajevni veter slabel in kmalu tudi ponehal. Zapihal je zahodni veter in takrat se je iz 27°C ogrelo na končnih 29,1°C.

Viri podatkov:

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

– Arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov Ogimet

– Arhiv podatkov iz avtomatskih meteoroloÅ¡kih postaj

– Mreža zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj AWEKAS

– Poročilo avstrijske meteoroloÅ¡ke službe

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu