Ob prehodu izrazite hladne fronte je v zgodnjih jutranjih urah na Zaplani močno deževalo. Šlo je za dva kratkotrajna in močna naliva. Prvi naliv okoli 6:00 zjutraj je bil daljši, drugi naliv uro kasneje pa je bil kratkotrajnejši in močnejši z intenziteto dežja približno 180mm/h. Vse skupaj je padlo 48,5mm dežja. Nekaj dežja je padlo še v popoldanskem času, a do 12:30 je padlo po avtomatski meteorološki postaji 44,6mm, po klasičnem dežemeru pa 45mm dežja. Primerjava je torej pokazala na zanemarljive razlike v izmerjeni višini padavin.

Največ dežja, 79mm, je bilo izmerjeno na Vrhniki, v Gornjem Logatcu je padlo 50,4mm, na Petkovcu zahodno od Zaplane pa 38mm dežja.

Viri podatkov:

– pregled zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj AWEKAS

V zadnjem merilnem nizu, ki je obsegal čas od 31.maja do 12.julija, je bila v mrazišču Dolinca najnižja izmerjena temperatura 1.junija. Tega dne se je ohladilo na -0,7°C. Negativna temperatura je trajala od 3:15 do 5:30 zjutraj. Po mrazu izstopa še jutro 18.junija (1,4°C), 22.junija (0,9°C) in 12.julija (2,4°C). Najvišja temperatura 28,5°C je bila izmerjena 19.junija. Maksimum je bil za 0,4°C nižji kot na meteorološki postaji nad mraziščem in razlika ni presenetljiva, saj je tega dne pihal zahodni veter. Nekako velja, da so maksimumi v mrazišču ob zahodnem vetru podobni tistim na zgornji meteorološki postaji, ob vzhodnem vetru pa so maksimumi v mrazišču občutno višji kot v okolici.  To potrjujejo izmerjene temperature dan pred tem, torej 18.junija. Tega dne je bilo ob vzhodnem vetru v mrazišču za 2,4°C topleje kot na zgornji meteorološki postaji. Razlike je možno pojasniti s tem, da je mrazišče kot obsežno travniško območje ob zahodnem vetru dobro prevetreno, medtem ko je zgornja meteorološka postaja v precejšnjem zatišju. Vzhodni veter pa mrazišče le občasno doseže in v takih razmerah se lahko ozračje v zaprti kraški kotanji bolj segreje.

Podatki so kot vedno dostopni v rubriki o meritvah v mraziščih.

Opozorilo, ki je bilo na tem blogu objavljeno v soboto 28.marca je bilo po dogodkih na logaškem območju očitno povsem na mestu.

Zaplana in okolica

Na meteorološki postaji Zaplana je 29. in 30.marca padlo vse skupaj 170mm dežja, 24-urna višina padavin (termin 6UTC-6UTC*) pa je znašala 135,8mm. Ob zadnjem poslabšanju, prištete so tudi manjše padavine v dneh pred obilnimi padavinami, je padlo vse skupaj 171,9mm, po rezervnem oz. klasičnem dežemeru pa 172,9mm dežja. Manj padavin je padlo proti Vrhniki, več pa v Logatcu. Na uradni meteorološki postaji Gornji Logatec so 30.marca ob 8:00 zjutraj za zadnjih 24 ur izmerili celo 186,2mm dežja. Na uradni meteorološki postaji Vrhnika je tega dne padlo 125,7mm dežja, kar ponovno potrjuje izmerjeno višino padavin na Zaplani. V Ložanski dolini je potok Petkovščica zelo hitro poplavil nižji del doline in se začel izlivati v Loško jamo, cesta Logatec-Rovte pa je bila nekaj časa zaprta zaradi poplavljanja potoka Rovtarica pri njenem ponoru. Padavine so bile jesenskega tipa. Niso bile v obliki zelo močnih nalivov, a so bile dolgotrajne.

Uradno poročilo o deževju je na voljo na spletnih straneh ARSO.

Logatec

Posebno pozornost si zaslužijo poplave v Logatcu. Veliko je bilo poplavljenih novogradenj, zato se lahko upravičeno vprašamo o primernosti izdajanja gradbenih dovoljenj na poplavnih območjih. Osnova za tokratno poplavo v Logatcu je deloma deževje decembra 2008. Takrat je Logaščica prav gotovo nanosila veliko dodatnega plavja, ki je še bolj zamašilo ponor Jačka. Vendar je po nekaterih neuradnih informacijah hidrotehnik dva tedna pred zadnjimi poplavami očistil ponor Jačka do same zapornice. Zdi se, da je po nekaterih prepričanjih neočiščen ponor edini razlog za poplave in s tem nekakšno opravičilo za nadaljnjo pozidavo na območju možnih poplav, v primeru, da bi se redno čistilo ponor. Zamašen ponor je prav gotovo težje odvajal vodo v kraško podzemlje, toda to ni edini razlog za poplave. Z regulacijo Logaščice se je pohitril odtok vode proti izlivu, kar ni ugodno v primeru zamašitev ponorov. Čiščenje ponora enkrat na leto ne bi kaj dosti pripomoglo k zmanjšanju poplavne ogroženosti. Plavje se ob ponoru ne nabira na lep, sončen dan, temveč ravno ob večjih padavinskih dogodkih. Večji del zamašitve ponora se zgodi ob samem začetku posameznega padavinskega dogodka, ko je pretok vode visok, v tem kratkem času pa ponora razumljivo ni mogoče očistiti. Smiselno je edino zmanjševanje možnosti vnosa plavja in odpadkov v Logaščico že v njenem porečju.

Ob zadnjih dogodkih lahko rečemo, da se je poplavna ogroženost na tem območju povečala z regulacijami Logaščice in z nekontrolirano pozidavo, saj ob zgolj poplavljenih travnikih, ki jih je Logaščica zalivala stoletja, ne bi mogli govoriti o kakšni škodi. Na kateri strani je krivda za veliko količino odpadkov v ponoru verjetno ni potrebno posebej povdarjati, opustitev čiščenja ponora pa tudi po mnenju jamarjev ni edini razlog za pojav poplav. Pomembna je gladina podzemne kraške vode, sifoni, skozi nekatere sploh ni mogoče priti, pa so zelo ozki zaradi nanosov proda. Odtoka skozi Jačko ni mogoče povečati.

ÄŒlanke z naslovom “Zakaj Logaščica poplavlja” si lahko preberete v LogaÅ¡kih novicah (maj-september).

Krožišče v bližini ponora Jačka (foto: Iztok Miklavčič).

Ponor Rovtarice (foto: Iztok Miklavčič).

Pretekle poplave v Logatcu

V Logatcu je bilo v preteklosti kar nekaj poplav, včasih pa se ob sicer veliki količini padavin poplave niso pojavile. To kaže na to, da je vsaka poplava zase nekaj posebnega in da posameznih dogodkov med seboj ni mogoče povsem primerjati, tudi zaradi tega, ker se je pod vplivom človeka v porečju Logaščice v nekaj zadnjih desetletjih marsikaj spremenilo. Najbolj znane poplave v Logatcu so iz januarja 1979. Na meteorološki postaji Logatec takrat ni padlo veliko dežja, poplave pa so posledica součinkovanja padavin in taljenja relativno debele snežne odeje, ki je prekrivala Logatec in še posebej višje porečje Logaščice nekaj dni pred poplavami. Ugotovimo lahko, da se poplave lahko pojavijo v kateremkoli mesecu v letu. Leta 1979 so bile poplave v januarju, tokrat so bile v marcu, znane so poplave v jesenskih mesecih, do poplav pa bi lahko prišlo tudi 2.julija 2007. Sicer je tega dne v Logatcu padlo veliko dežja (naslednje jutro je bila za zadnjih 24 ur izmerjeno 110mm dežja), toda bistveno manj padavin je bilo v porečju Logaščice v smeri Žibrš in Rovt (Rovte in Hotedršica 30-40mm dežja). V času dogodka tla tudi niso bila posebej namočena, razvita vegetacija pa je zmanjšala in upočasnila direktni vnos padavin do tal v sam vodotok.

Ekstremni padavinski pojavi v preteklosti

Na osnovi dolgoletnih nizov uradnih meteoroloških podatkov in na podlagi podatkov iz novejših zasebnih meteoroloških postaj lahko trdimo, da tokratne obilne padavine na logaškem niso bile ekstremne. Na uradni meteorološki postaji Gornji Logatec je bilo v enem dnevu izmerjeno že tudi več padavin kakor tokrat. To se je zgodilo avgusta 1965, pa seveda v znanem septembru 1926. Takrat je znašala dvodnevna višina padavin v bližnji okolici Logatca 300mm, na izpostavljenih mestih na Trnovskem gozdu pa 400mm. Toliko dežja, kot je sedaj padlo v dveh dneh je na Vrhniki 2.julija 2007 padlo v treh urah! Tokratna 24-urna višina padavin je bila druga največja na sicer kratek čas delujoči meteorološki postaji Zaplana.

*UTC: ustrezni uradni čas v Sloveniji je v zimskem času za eno uro, v poletnem času pa za dve uri večji.

Viri:

– Arhiv Agencije Republike Slovenije za Okolje (ARSO)

– Digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– Kontakt z Jamarskim druÅ¡tvom Logatec (posredno preko Jamarskim klubom Železničar)

Minulo nedeljo je bilo na Zaplani sončno in mirno vreme. Močnejši veter, ki je pihal v soboto, se je polegel. Zračna vlažnost je bila nizka, kar je obetalo dobro vidnost z Zgornje Zaplane.

V mrazišču pod sedanjim čebelnjakom je bilo še vedno 11cm snega.

Na prvi pogled jesenski motivi na poti proti Planini nad Vrhniko.

Razgled z razglednega stolpa ni bil posebno dober zaradi mrča v Ljubljanski kotlini, vseeno pa so se dobro videli naši alpski vršaci. Pogled proti Kamniško-Savinjskim Alpam in Polhograjskemu hribovju v ospredju.

Pogled na Javornik nad Colom, ki sem ga obiskal dan pred tem. Na plošči z vgraviranimi imeni vrhovi, ki se nahaja na vrhu razglednega stolpa, Javornik in sosednji Streliški vrh nista pravilno označena.

Z Ulovke, kjer je bilo še vedno nekaj krp snega, je proti severu in s tem na Julijske Alpe boljši razgled, kot z razglednega stolpa.

Na logaškem je bilo danes zjutraj na tleh nekaj snega od sneženja 19.marca zvečer. Ponekod je padlo nekaj centimetrov snega, ker je bilo padavinsko območje razmeroma majhno, temperature pa niso bile povsod pod lediščem, je bila pokritost s snegom to jutro odvisna od lokacije do lokacije. V obdobju šibkejšega vetra se je na Zaplani zjutraj ohladilo na -3,9°C, v Logatcu pa na -6,8°C.

Rovte.

Zaplana Mizni Dol.

Smučišče Javornik pri Črnem Vrhu nad Idrijo.

Viri:

– www.rovte.tv

– podatki zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

-razmere na smučišču Javornik, www.snezni-telefon.si

Od februarskega sneženja je minilo že precej časa, ob močni odjugi z dežjem in ob višjih temperaturah v marcu je sneg v okolici Zaplane skopnel tudi v osojnih legah. Ena od posledic nižjih temperatur v mraziščih je daljše trajanje snežne odeje. Spomladi, ko sneg skopni, postanejo mrazišča še posebej dobro opazen element v pokrajini. 15.marca 2009 je bilo v mrazišču na Spodnji Zaplani še 18cm pomrznjenega snega in razmere so bile povsem zimske glede na razmere v okolici.

Čeprav se zdi razlika glede na okolico izjemna, se kot kaže vseeno ne bo ponovil april 2004, ko je bilo po Zaplani že spomladansko vzdušje, medtem ko je mrazišče pokrivalo še 70cm »betonskega« snega. Še precej drugačne so bile razmere v mraziščih pred dvajset in več leti. Že v minulih zimah se je pokazalo, da lahko nekatera mrazišča na Zaplani snežna odeja pokriva skoraj pol leta in da se lahko sneg zadrži tudi med prvomajskimi prazniki. V posameznih zimah v preteklosti pa je sneg pokrival tla verjetno tudi še ob koncu maja.

Sneg se v zgoraj predstavljenem mrazišču zadržuje dalj časa kot v okolici zaradi več vzrokov. Kotanja ima senčno lego, kotanjasta oblika pa omogoča zadrževanje temperaturne inverzije in večjo zatišnost kotanje, ki jo zato ne prepiha vsak topel veter. Ob suhem zraku je plast zraka tik nad snežno odejo precej hladnejša kot v prostem ozračju, ker sonce dna mrazišča ne doseže, se sneg ne tali prav veliko tudi v dnevih, ko temperature v okolici sicer dosegajo +15°C. Ker se sneg tako dolgo časa drži, pade novi sneg običajno na že staro snežno podlago in snežna odeja se v mrazišču samo debeli in doseže največjo debelino običajno v spomladanskih mesecih.

17.marca zvečer je Slovenijo prešla oslabljena hladna fronta, ki je le prehodno povzročila nekaj povečane oblačnosti. Ponoči je pričel nad naše kraje iz severa pritekati zelo suh zrak. Ob tem je pod Karavankami zapihal t.i. karavanški fen, ki je povzročil občutno izsušitev in otoplitev ozračja. Ponoči so bile marsikje na Gorenjskem temperature še okoli -3°C, ob 7:00 zjutraj pa se je že ogrelo do +10°C! Istočasno Zaplane nova zračna masa še ni dosegla, saj je ob severnih vetrovih Zaplana pogosto v precejšnjem zatišju in tako je bilo tu precej hladneje kot ponekod v višjih legah, kjer je že pihal zmeren severni veter. V Postojni je bilo ob 7:00 uri zjutraj -4°C, na Zaplani -1°C, na nekoliko višji Katarini nad Ljubljano v Polhograjskem hribovju +7°C, na Letališču Jožeta Pučnika pa +10°C! Na Zaplani je hladen zrak vztrajal še nekaj časa, saj je bilo tudi ob 8:00 uri zjutraj še vedno -0,1°C, istočasno pa v Ljubljani že +6°C.

V nadaljevanju pa je menjava zračne mase Zaplani prinesla nov rekord v najnižji izmerjeni vlažnosti zraka. Ob 8:20 zjutraj je bila vlaga še 98%, ob 10:00 je padla že pod 30%, popoldne pa je padla na vsega 20%, kar je najnižja izmerjena relativna vlažnost zraka, od kar na Zaplani potekajo meteorološke meritve. V kotlinah in ravninah, ki se nahajajo pod obsežnimi hribovji, od koder se je zrak pri spuščanju feniziral, je bila izmerjena še nižja vlaga. V marsikaterem kraju v Sloveniji je bila relativna vlaga tudi pod 15%. To je bilo najbolj suho popoldne v zadnjih petnajstih letih.

Viri:

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Tega dne je bilo Zaplani izmerjeno 12cm snega, prisojna pobočja so bila kopna, v senčnih legah pa je bilo na stari snežni podlagi 2-3cm suhega snega. Šlo je za sneg, ki je padel med sneženjem 17.februarja. V mraziščih je bilo snega še 33cm. Še enkrat več pa se je pokazalo, da je severni del Logaškega polja bolj zasnežen od južnega dela. Medtem ko je bil v južnem delu sneg omejen samo na senčne lege, je severni del polja v celoti prekrivala tanka snežna odeja.

Kako velike razlike so bile v zasneženosti ravnih površin in prisojnih pobočij prikazujeta spodnji fotografiji. V ospredju fotografij je merilno mesto za meritve višine snežne odeje na Spodnji Zaplani.

Sneg se je hitro stalil na prisojnih pobočjih, uravnana območja v ozadju fotografije so bila kopna, v ospredju pa  so ostala zasnežena.  Tla na prisojnih pobočjih niso pokrita s snegom in ob soncu se bolj segrejejo. Taljenje snežne odeje pa se hitro razširi tudi na sicer uravnana območja nad prisojnimi pobočji.

V soboto 14.februarja je bilo na Spodnji Zaplani izmerjeno še 11cm pomrznjenega snega. V mraziščih je snega seveda še več. V mrazišču pod sedanjim čebelnjakom je bilo izmerjeno 33cm, v mraziščih Dvojček in Dolinca pa 25cm snega. Prisojna pobočja so večinoma samo še deloma zasnežena, ponekod pa so tudi povsem kopna.

Na standardnem mestu za meritve snežne odeje (uravnan in poleti košen travnik) je bilo 11cm snega.

Prisojna pobočja nad mraziščem Dolinca so že deloma kopna, na dnu mrazišča pa je 25cm snega.

Nad Genovskim zalivom je nastalo sekundarno območje nizkega zračnega pritiska, ki se je nato pomikalo čez osrednjo Italijo nad osrednji Balkan. Z približevanjem ciklona so se na zahodu Slovenije ob vlažnih višinskih južnih vetrovih pričele pojavljati padavine. Ob prehodu fronte omenjenega ciklona je noči na torek na Zaplani snežilo, padlo je okoli 5cm snega. Drugod je na jugu večinoma deževalo, saj so bile zgornje plasti ozračja za sneženje pretople, na vzhodu pa je bilo padavin zelo malo. Ob prehodu fronte so padavine na Zaplani v torek dopoldne prehodno oslabele, spet pa so se pričele pojavljati ob obratu višinskih vetrov na jugovzhodno smer.

Ob tem so bile obilnejše padavine na vzhodu in jugovzhodu Slovenije, vendar je tam po nižinah vsaj sprva deževalo. Padavine so segle tudi do zahodne Slovenije. Ob vzhodnih vetrovih prihaja ponekod po Sloveniji do lokalnih dviganj in spuščanj zračnih mas. V območjih dviganj so padavine obilnejše, v območjih spuščanj pa prihaja do fenizacije in padavine v nižjih zračnih plasteh dobesedno sproti suši. Ker se to dogaja v nižjih zračnih plasteh in ker radar kaže stanje padavin v višjih zračnih plasteh, je bilo ponekod lahko suho vreme kljub temu, da je vremenski radar nad tistim območjem kazal padavine. Taki območji sta bili po nekaterih informacijah Gorenjska med Ljubljano in Lescami ter okolica Velenja.

V torek okoli poldneva so se padavine na Zaplani okrepile in snežilo je vse do sredinega dopoldneva, ko je bilo na meteorološki postaji Petkovec izmerjeno 24cm snega. Na Spodnji Zaplani je bilo v času padavin nekoliko hladneje, občasno je bila temperatura v nasprotju z Petkovcem tudi malo pod 0°C, zato je bilo na Spodnji Zaplani snega zelo verjetno še nekoliko več. Kot zanimivost lahko omenim Planino pri Rakeku, kjer v sredo zjutraj sploh ni bilo snega.

Spodnja Zaplana v torek 27.januarja (Foto: Simon Malovrh).

Snega je bilo v času nastanka zgornje fotografije okoli 25cm, vendar se je do jutra snežna odeja odebelila še za okoli 5cm. Glede na to, da je snežilo cel dan in dve noči, 25-30cm novega snega ni prav zelo veliko.

Viri podatkov:

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

– Zasebni meteoroloÅ¡ki postaji Petkovec in Planina pri Rakeku