V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 21. novembra do 24. decembra, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -27,3 °C izmerjena 19. decembra. Istega dne se je na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo do -15,3 °C. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 14. decembra sredi noči (-21,0°C), 17.decembra (-20,6°C) in 4. decembra zvečer  (-19,0°C). Najvišja temperatura 8,7 °C je bila v mrazišču ob jugozahodnem vetru in dežju izmerjena 7. decembra zvečer. V isti noči je bilo na meteorološki postaji nad mraziščem izmerjeno 9,5 °C.

Potek temperature v noči na 19. december.

Temperatura -27,3 °C je druga najnižja izmerjena temperatura v mrazišču Dolinca. Vendar se v mrazišču meritve zaradi tehnične okvare niso izvajale v delu februarja in marca 2005, ko so bile temperature najnižje v zadnjih nekaj letih. V primerjavi z 20.decembrom 2009 so bile tokrat temperature na meteoroloških postajah v okolici Logatca višje za 2,5 °C, v mrazišču Dolinca pa za 3,5 °C. Kot je razvidno iz grafa je ohlajanje v mrazišču ovirala oblačnost, povsem pa ga je zavrla ob 4.30 zjutraj. Tako se je v mrazišču ohlajalo vsaj tri ure krajši čas, kot bi se ob ugodnejših vremenskih pogojih brez pooblačitev.

18. decembra ob 21.00 uri je bilo na podlagi marÅ¡rutnih meritev temperatur v sosednjem mrazišču Dvojček kar -25 °C. Istočasno je bilo v Dolinci “samo” -20,7°C. V mrazišču Dvojček je bila temperatura izmerjena z bolj odzivnim laboratorijskim termometrom, ki pogosto izmeri nekoliko nižjo temperaturo od tiste, ki jo pokaže v plastičnem ohiÅ¡ju zaščiten termometer v mrazišču Dolinca. V decembru 2005 je bila v mrazišču Dolinca pri -23 °C ugotovljena določena temperaturna razlika med obema termometroma, takrat je znaÅ¡ala dobro stopinjo. 18. decembra izvedene marÅ¡rutne meritve torej potrjujejo, da je temperaturna razlika med obema mraziščema znaÅ¡ala okoli 3 °C. Mrazišče Dvojček je bolj odprto mrazišče in ima večji faktor vidnega neba. Ta nam pove, koliko neba posamezno mrazišče “vidi”. Mrazišča  z večjim faktorjem vidnega neba se lahko močneje ohladijo, po drugi strani pa so zaradi plitvosti bolj izpostavljena vetru. Ravno zaradi večjega zatiÅ¡ja je mrazišče Dolinca v poprečju verjetno hladnejÅ¡e od mrazišča Dvojček, ob zares dobrih vremenskih pogojih za nočne ohladitve pa temperature padejo nižje v bolj plitvem mrazišču Dvojček. Pomembna je predvsem snežna odeja. Brez snežne odeje je mrazišče Dvojček toplejÅ¡e od Dolince, saj je prvi redno koÅ¡en, Dolinca pa ne in kjer je  v poletju visoka trava, v hladni polovici leta pa debela plast suhe trave. Od tod izhajajo tudi večje razlike v temperaturi tal. Te so precej nižje v Dolinci, kar vpliva tudi na temperature zraka. Ko plitve sklede, kot je mrazišče Dvojček, prekrije sneg, pa se v njih bolj ohladi kot v ostalih, bolj zaprtih mraziščih.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

Po skoraj točno letu dni je Slovenijo ponovno zajel zimski mraz. V noči na 20.december 2009 se je na meteorološki postaji Zaplana ohladilo na -17,8°C, v bližnjem mrazišču Dolinca pa na -30,8°C. Vremenske razmere niso bile ugodne za doseganje zelo nizkih temperatur na meteorološki postaji Zaplana, kar se je zagotovo nekoliko poznalo tudi na temperaturah v okoliških mraziščih. V noči na 19.december 2010 prav tako vremenske razmere niso dovoljevale posebno nizkih temperatur in kot se je kasneje izkazalo, so bile temperature nekoliko višje kot v lanskem decembru.

Obetala se je jasna noč  ob prisotnosti večje količine novozapadlega snega. 18.decembra popoldne je bilo na območju meteorološke postaje izmerjeno 48cm snega, snežna odeja je bila sestavljena iz starega pomrznjenega snega in iz debelejše plasti novega suhega snega. Čeprav je padlo več kot 30cm novega snega, pa je bilo izmerjeno samo 18,2mm padavin. Suh in puhast sneg omogoča močne nočne ohladitve. Kmalu se je izkazalo, da bo na nočno ohlajanje vplivalo več omejitvenih dejavnikov. Na Zaplani se je pričelo ohlajati z začetne temperature -5°C, zvečer pa je temperatura že stagnirala zaradi oblačnosti. Ob ponovni razjasnitvi se je temperatura ponovno spuščala, vendar je vsaj na Spodnji Zaplani sredi noči ohlajanje že motil veter. Motnje v ohlajanju so bile zabeležene zgolj na Zaplani, ne pa tudi na bližnjih in bolj zatišnih meteoroloških postajah Petkovec in Logatec. V višinah se je namreč krepil zahodni veter, ki je po satelitskih posnetkih sodeč za dinarsko gorsko pregrado že povzročal nastanek oblakov v smeri Idrije. Kljub vsemu je nebo ostalo večinoma jasno do 4.30 zjutraj, ko je oblačnost povzročila naraščanje temperature na vseh treh omenjenih meteoroloških postajah. Na Zaplani je bila najnižja nočna temperatura -15,3°C, na Petkovcu -17,5°C in v Gornjem Logatcu -20,7°C. Kako velik vpliv je imel na ohlajanje zahodni veter, kaže tudi dopoldansko ogrevanje, ko je bilo na Zaplani precej topleje kot na Petkovcu in v Logatcu, čeprav je navadno ravno obratno.

Razlika med Logatcem in Zaplano je že v dinamiki nočnega ohlajanja. V Logatcu temperatura pada enakomerno, na Zaplani pa temperatura pogosto za krajši čas pada s stopnjo približno -0,3°C/10min, nakar se temperatura  prehodno lahko ustali ali celo rahlo narašča. Kasneje se spet pojavijo hitri padci temperature in tako gre za nekakšno ciklično ohlajanje. Na meteorološki postaji Zaplana v nočnem času prevladuje veter južnih smeri iz zgornjega dela  temperaturne inverzije nad Logaškim poljem in tak način ohlajanja je verjetno povezan s tem, da se hladen zrak na Zaplano širi v nekakšnih valovih. Že nekaj let se ne sestavijo dobre razmere za ohlajanje, ki bi trajale skozi celotno noč. V bolj izpostavljenih legah čas ohlajanja ni toliko pomemben (mrazišča, Logatec), povsem drugače pa je na nekoliko dvignjeni Zaplani, kjer so zvečer temperature lahko precej višje kot v Logatcu, temperaturna razlika pa se proti jutru zmanjšuje. Zaplana za nizke temperature potrebuje čas, tega pa vreme v zadnjih zimah ne nudi. Sicer si je težko razlagati dejstvo, da je bilo ob koncu 70. let prejšnjega stoletja na Zaplani ob ne najhujšem mrazu izmerjeno -23°C, januarja 1993 pa v poznih večernih urah -20°C .

Podatki iz mrazišča Dolinca bodo na voljo v prihodnjih dneh. Na podlagi mraza v decembru 2009 gre pričakovati temperature okoli -28°C, vendar so mrazišča dovolj svojstvena, da so kakršnekoli napovedi nezanesljive. Vredne omembe so maršrutne meritve temperatur, ki so bile izvedene v mrazišču Dvojček (dvojna vrtača pri čebelnjaku, v bližini mrazišča Dolinca) 18.decembra ob 21:00 uri. Takrat je bilo na zgornji meteorološki postaji Zaplana izmerjeno -10°C, v Gornjem Logatcu -14°C, v mrazišču Dvojček pa kar -25°C in pri snežni odeji -27°C. Vse to govori v prid dejstvu, kako kompleksna je mikroklima mrazišč. Prav neverjetno je,  do kakšnih temperaturnih razlik lahko prihaja med dnom Logaškega polja in dnom le malo višje ležeče kraške vrtače na Zaplani, pri čemer gre v obeh primerih za reliefni depresiji, v katerih nastaja izrazita temperaturna inverzija. Mrazišče Dvojček sicer velja za hladnejše mrazišče od Dolince, vendar le ob dovolj šibkih vetrovih in ob prisotnosti snežne odeje.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

V prvih decembrskih dneh je izrazita odjuga z visokimi temperaturami, dežjem in zmernim jugozahodnim vetrom odnesla skorajda vseh 70cm snežne odeje, kolikor je bila debela še 5.decembra. Odjuga je bolj kot kdajkoli prej pokazala na (ne)ustreznost določene lokacije za meritve višine snežne odeje. V soboto 11.decembra je bilo pri meteorološki postaji Zaplana izmerjeno še 17cm snega, zasnežene pa so bile celo bližnje prisojne lege v ozadju fotografije.

Pri sedanjem čebelnjaku, kjer so se v preteklosti izvajale meritve snežne odeje, niso bila kopna le prisojna pobočja, temveč tudi nekatere ravne, če ne celo rahlo osojne površine. Zaradi odprtosti tega območja je tu vetrovnost precej večja, vzhodni veter sneg odnaša v bližnjo kraško vrtačo, močnejši jugozahodni veter pa sneg precej bolj učinkovito tali, kot v bolj zatišnih zaselkih Zaplane v bližnji okolici. Na območju nekdanjih meritev snežne odeje se je jugozahodni veter okrepil tudi s posekom bližnje mejice.

Kako pomemben dejavnik pri taljenju snega je imel veter, kažejo snežne krpe za osamljenim grmovjem sredi sicer velikih kopnih površin. Izrazito prisojna pobočja nad mraziščem Dolinca so bila še vedno zasnežena. Po pobočjih mrazišča je deževnica ustvarila snežne kanale. Padavinska voda se je sprva zbirala v manjših, proti dnu mrazišča pa v vse večjih kanalih.

V nekaterih mraziščih so bile v nedeljo 13.decembra razmere še povsem zimske. Ob odjugi je pri temperaturi malo nad lediščem na debelo snežno odejo padla velika količina dežja, v nadaljevanju je snežna odeja pomrznila, z drevesnih krošenj kapljajoča voda pa je ob stiku s tlemi zmrznila v led. Nastal je pravi snežni beton, debel okoli 40cm. Snežna odeja v taki obliki, ki jo je bilo težko izmeriti celo z lavinsko sondo, bi vsaj v mraziščih zlahka preživela marsikatero močno odjugo v prihodnosti.

Obilnemu novembrskemu sneženju je v prvih decembrskih dneh sledila ena od najbolj izrazitih zimskih odjug v zadnjih nekaj letih. Lahko bi rekli, da se je vreme hitro obrnilo, pri tem pa z zadnjo platjo podrlo vse tisto, kar je prej lepo sestavilo.  28.novembra je bilo na meteorološki postaji Zaplana izmerjeno 60cm snega, po krajši otoplitvi in prekinitvi padavin pa je sledilo novo sneženje. V soboto 4.decembra je bilo v popoldanskem času izmerjeno 71cm snega, nekaj ur pred meritvami pa je bilo zagotovo snega še nekoliko več. Ob prisotnosti tako debele snežne odeje je nato prišlo do zelo izrazite odjuge.

Zaradi kombinacije visokih temperatur, obilnega dežja, zmernega jugozahodnega vetra in visoke vlažnosti zraka se je snežna odeja talila zelo hitro. Snežna odeja pred tem tudi ni izraziteje pomrznila in tako se je še težje upirala otoplitvam. Čeprav ni šlo za klasičen snegožer, kakor v nekaterih alpskih pokrajinah imenujejo topel fenski veter, pa je sneg dobesedno požiralo. Na meteorološki postaji Katarina nad Ljubljano (660m) v Polhograjskem hribovju je bilo v ponedeljek 6.decembra izmerjeno še 53cm snega, dva dni kasneje pa je sneg že skopnel. Gre sicer za izjemen primer,  saj leži omenjena meteorološka postaja v prisojni legi, precej izpostavljeni jugozahodnim vetrovom. Na Zaplani se je  zgodil podoben primer, saj so bila 9.decembra prisojna pobočja nad naseljem Prezid že povsem kopna. Hkrati so bile preostale prisoje na območju naselij ali gozda še vedno zasnežene, na območju meteorološke postaje Zaplana pa je bilo na ravni in travnati podlagi izmerjeno 20cm snega. Na območju naselij, sploh pa med drevjem, so povprečne hitrosti vetra bistveno nižje, kot na odprtih legah, opisano dejstvo pa je med zadnjo odjugo igralo pomembno vlogo. 

V višjih legah je bila odjuga precej izrazitejša kot v nižjih, zatišnih legah. V dneh odjuge je bilo na Zaplani redno za okoli 5°C topleje kot v Ljubljani in tako se je samo v času odjuge razlika v višini snežne odeje med Zaplano in Ljubljano zmanjšala za dobrih 20cm. V nižjih legah se je namreč zadrževala tanka plast hladnega zraka. Sneg se tam ni talil počasneje samo zaradi nižjih temperatur, temveč je bilo na teh območjih tudi manj vetra, nenazadnje pa tudi manj padavin. V zahodni Sloveniji je namreč močneje deževalo in v času odjuge je na Zaplani padlo 70mm dežja. Temperaturne razmere so se spreminjale že na majhne razdalje in s tem tudi snežne razmere. Nekatere zatišne kraje je topel veter dosegel le za krajši čas, ob tem se je temperatura izrazito dvignila, ob pojemajočem vetru pa ponovno hitro spustila. Podobno se je dogajalo tudi v okolici Logatca, na meteorološki postaji Petkovec, kjer je ob pojemajočem vetru meteorološko postajo zajel hladen zrak in tako je temperatura v odvisnosti od vetra nihala za 3°C, v skrajnih primerih pa tudi za 5°C. Pojav opisanih ohladitev, čeprav v bistveno milejši obliki, je bil zabeležen tudi na meteorološki postaji Zaplana, kjer pa se je temperatura ravno obratno, kot na Petkovcu, nižala v času močnejšega vetra. Na Zaplani se je temperatura najbolj dvignila 8.decembra, vse do 9,9°C. Meteorološke postaje drugod na Notranjskem so beležile še višje temperature. V Postojni se je tako ogrelo celo do 13°C. Nasprotno sta samodejni meteorološki postaji v Idriji in v Borštu pri Gorenji vasi beležili za vsaj 5°C nižje temperature od tistih na Zaplani.

Viri podatkov:

– zasebna meteoroloÅ¡ka postaja Petkovec

– vremenski portal ARSO-meteo.si

– OGIMET

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 16. oktobra do 20. novembra, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -7,7 °C izmerjena 28. oktobra. Tega dne se je na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo do -2,4 °C. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 27. in 29. oktobra  (-7,3°C) in v noči na 30. oktober (-5,6 °C). V omenjenih dneh je bilo v Dolinci nekoliko hladneje kot v mraziščih Babno Polje in Zadlog pri Črnem Vrhu. Prevladovalo je oblačno vreme in zlasti v novembru ni bilo primernih vremenskih razmer za izrazite nočne ohladitve. Celo v mrazišču se je temperatura v najboljšem primeru za krajši čas gibala okoli ledišča. Ob takem tipu vremena so temperaturne razlike med mrazišči in njihovo dvignjeno okolico najmanjše. Najvišja temperatura 16,2°C je bila v mrazišču ob zahodnem vetru izmerjena 4. novembra. Istega dne je bilo na meteorološki postaji nad mraziščem 15,5°C.

Na meteorološki postaji Zaplana bo leto 2010 najbolj namočeno leto od pričetka kontinuiranih meritev padavin. Te segajo v leto 2006, na večini uradnih meteoroloških postaj v bližnji okolici, ki razpolagajo z daljšimi nizi meritev, pa bo leto 2010 najbolj namočeno vse od leta 2004 naprej. Še starejši meteorološki podatki dokazujejo, da vsaj za zdaj letošnje leto po namočenosti ni posebej ekstremno.

V noči na 19.november je na Zaplani padlo 20mm dežja, letna višina padavin je narasla na 1800mm in tako je bila že v novembru presežena do sedaj največja letna višina padavin 1793mm, ki je bila na Zaplani izmerjena v letu 2008. Obstaja precejšnja verjetnost za 2000mm padavin ob koncu leta, saj bo po trenutno dostopnih vremenskih prognozah namočena tudi zadnja dekada novembra, nato pa sledi še december, v katerem je v zadnjih dveh letih padlo celo preko 300mm padavin. Nasprotno je decembra v letih 2006 in 2007 padlo le dobrih 50mm padavin. Letna višina padavin 2000mm bi bila z vidika nekaj zadnjih sušnejših let ekstremna, glede na preteklost pa ne bi bila tako zelo posebna, še manj pa rekordna. Na padavinski meteorološki postaji v Logatcu je bilo najbolj namočeno leto 1965 s 2656mm padavin, na Rovtah pa leto 1960 s 2605mm dežja. V Logatcu je bilo v obdobju po letu 1961 zabeleženih petnajst let z več kot 2000mm letnih padavin. Nazadnje se je to zgodilo v letu 2009, na Rovtah pa je bilo let s preko 2000mm padavin bistveno manj.

Kumulativa padavin na meteorološki postaji Zaplana v zadnjih petih letih.

Uradna meteorološka postaja v Gornjem Logatcu je kljub relativni bližini glede padavinskih razmer za Zaplano manj reprezentativna, kot so denimo Rovte. Gornji Logatec zaradi svoje lege v bližini višje Hrušice ob jugozahodnih vlažnih vetrovih prejema več padavin od krajev bližje Vrhniki. Gre za padavine v topli zračni masi, ki prispejo do tal v obliki dežja. V primerih, ko sneži, so splošne vremenske razmere pogosto drugačne in s tem je drugačna tudi razporeditev padavin. Razlike v letni količini padavin so lahko zelo velike. Do 17.novembra je bilo v Ljubljani izmerjeno 1502mm, na Zaplani pa 1790mm. Višina padavin še zlasti močno narašča proti dinarski gorski pregradi na zahodu Slovenije. Tako je bilo na Zaplani do konca oktobra izmerjeno 1697mm padavin, na Vrhniki 1646mm, v Logatcu 1803mm, na Črnem Vrhu nad Idrijo pa že 2945mm. To kaže na obilne orografske padavine, ki se v letošnjem letu pogosto pojavljajo v hribovitih krajih zahodne Slovenije.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Ob koncu oktobra je vrsto prehladnih dni prekinil dotok toplejšega zraka iz jugozahoda. V dneh pred otoplitvijo so na meteorološki postaji Zaplana jutranje temperature redno padale pod ledišče, podnevi pa je prišla do izraza lega Zaplane v bližini Ljubljanske kotline. To je bilo najbolj očitno 29.oktobra čez dan, ko se je hladen zrak iz smeri hladnega Ljubljanskega barja z vzhodnim vetrom kot nekakšna reka prelival preko Spodnje Zaplane. Ta pojav spremlja konstantna hitrost vzhodnega vetra, ki preko dneva piha s konstantno hitrostjo 3 do 4m/s.  Opoldne je bilo na Zaplani kljub sončnemu vremenu za 5 do 10°C hladneje, kot v nekaterih drugih krajih v bližnji okolici. Tak primer so bile vremenske postaje v Borštu pri Gorenji vasi, v Postojni, Ilirski Bistrici in na Babnem Polju. To so kraji, kjer ni stika s kakšno večjo kotlino, kjer bi se hladnejši zrak zadrževal v pozne dopoldanske ure.

Zaradi napredujoče hladne fronte preko zahodne Evrope se je že v noči na 30.oktober vreme spremenilo. Topel jugozahodni veter je vse bolj napredoval do dolin. Sredi noči je bila temperatura na Zaplani že 0,3°C, zaradi vetra in postopnih pooblačitev pa se je kmalu pričelo ogrevati. V bolj zatišnih legah se je ohladilo pod 0°C, denimo na Petkovcu (-0,5°C), v Logatcu (-2,5°C) in na Vrhniki (-0,9°C). V višjih legah se je vpliv napredujočega toplega zraka opazil še bistveno prej. Tako je bila v Šentjoštu nad Horjulom najnižja nočna temperatura 6,3°C. Čeprav na sami meteorološki postaji Zaplana temperatura ni padla pod ledišče, pa se je to zgodilo že v bližnjih, mrazu bolj izpostavljenih legah, kjer se ponoči ozračje hladi hitreje in kjer je jugozahodni veter zapihal nekoliko prepozno. Pojav slane je bil sicer zabeležen tudi na meteorološki postaji, slana je bila opazna še v zgodnjih jutranjih urah, kljub temperaturi, ki se je takrat že dvignila na 4°C.

Vpliv različnih lastnosti tal na jakost pojavljanja slane.

Slana je dlje časa vztrajala že za manjšimi ovirami, v malo večjem zatišju jugozahodnega vetra.

Zaradi vlažnega jugozahodnika je bilo v jutranjem času nad hribi vse več orografske oblačnosti. Ta ni prekrivala samo okolice Javornika (1240m) nad Črnim Vrhom, temveč tudi Hrušico in Javornike. Zaradi te oblačnosti, ki se je preko dneva razširila vse bolj v notranjost države, se je na Zaplani preko dneva ogrelo le do 11,7°C, v bolj osončenih krajih na vzhodu pa so se temperature dvignile tudi do 18°C. V jutranjem času je snežna meja segala najnižje na območju črnovrških hribov. Vzhodna pobočja so bila zasnežena do okoli 950m nadmorske višine, posamezne krpe snega pa so bile vidne še nižje.

Snežna meja v hribih nad Črnim Vrhom nad Idrijo.

Viri podatkov:

– podatki s samodejnih meteoroloÅ¡kih postaj ARSO

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

ÄŒeprav se je slana na Spodnji Zaplani prvič pojavila že v sredini oktobra, 10.oktobra se je namreč najnižja jutranja temperatura pri tleh spustila pod ledišče, pa je bila na dva metra viÅ¡ine v meteoroloÅ¡ki hiÅ¡ici prva negativna temperatura v tej jeseni izmerjena 22.oktobra. Ohladilo se je do -2,2°C, na Zaplani – Miznem Dolu je bilo -0,8°C, na Petkovcu -2,3°C, v Logatcu -3,9°C, na Vrhniki -1,4°C, na Babnem Polju je bilo na tamkajÅ¡nji uradni avtomatski meteoroloÅ¡ki postaji -7°C, na agrometeoroloÅ¡ki postaji Zadlog pri ÄŒrnem Vrhu nad Idrijo pa -6,2°C. Zaradi temperaturne inverzije je bilo v viÅ¡jih legah topleje. Tako je bila na zasebni meteoroloÅ¡ki postaji v Å entjoÅ¡tu nad Horjulom najnižja izmerjena temperatura 2,2°C.

Letos je bila prva negativna temperatura na dva metra višine izmerjena nekoliko kasneje, kot v preteklih letih. V povprečju se to zgodi v drugi polovici oktobra, kot je razvidno iz spodnje tabele, pa so bile v letih meteoroloških meritev na Zaplani zabeležene tudi nekatere izjeme. Prve negativne jesenske temperature so se tako pojavile tudi že v septembru, včasih pa šele v novembru.

Prve negativne jesenske temperature na Spodnji Zaplani:

2010: 22.oktober (-2,2°C)

2009: 15.oktober (-3,3°C)

2008: 29.september (-0,1°C)

2007: 20.oktober (-1,3°C)

2006: 18.oktober (-1,7°C)

2005: 18. ali 19.oktober

2004: 11.november (-0,2°C)

2003: 16. ali 17.oktober

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– mreža agrometeoroloÅ¡kih postaj MKGP FURS

– mreža samodejnih meteoroloÅ¡kih postaj ARSO

V zadnjem merilnem nizu, ki obsega čas od 4. septembra do 15. oktobra, je bila v mrazišču Dolinca najnižja temperatura -4,0 °C izmerjena 12. oktobra. Tega dne se je na meteorološki postaji Zaplana, 21 m nad mraziščem, ohladilo do 2,7 °C. V mrazišču se je občutneje ohladilo še 11. oktobra (-3,7 °C), 10. oktobra (-3,5 °C) in 12. oktobra zvečer (-2,8 °C). Prevladovalo je oblačno vreme, še tiste redke jasne noči pa so bile vlažne in meglene. Zaradi megle, ki se je preko noči gostila, so bile v mrazišču najnižje temperature redko izmerjene zjutraj. Najnižje temperature so bile največkrat izmerjene sredi noči, v nekaterih primerih pa tudi že v poznih večernih urah. Najvišja temperatura 22,7°C je bila izmerjena 15. septembra ob jugozahodnem vetru. Istega dne je bilo na meteorološki postaji nad mraziščem 22,6 °C.

V avgustu in septembru je bilo nekaj zelo nizkih jutranjih temperatur, kljub temu pa se je slana prvič pojavila šele v noči na 10.oktober. Ob 1:30 zjutraj se je temperatura v Logatcu ustavila pri 0,7°C, na Zaplani pa dve uri kasneje pri 0,6°C. Tako majhne temperaturne razlike so bile posledica radiacijske megle, ki se je preko noči počasi debelila in nočno ohlajanje najprej zavrla na Logaškem polju, šele kasneje pa tudi na nekoliko višji Zaplani. Temperatura na dveh metrih višine v meteorološki hišici torej ni padla pod ledišče in tako ni bil zabeležen prvi hladen dan v jeseni 2010, je bila pa pri tleh izmerjena temperatura -1,3°C. Pojav prve slane v letošnji jeseni glede na nekajletne statistike ni v ničemer ekstremen. Leta 2008 je bila namreč 29.septembra negativna temperatura izmerjena celo v meteorološki hišici.

Oktobrska jutra po nižinah pogosto spremlja megla, kar je letos še posebej očitno tudi zaradi velike vlažnosti po rekordno namočenem septembru. V zadnjih dneh v nižjih plasteh ozračja prevladujejo vetrovi vzhodnih smeri, ki na območju Zaplane povzročajo ne le meglena jutra, temveč tudi meglene dopoldneve. Jutranja megla se sicer pojavlja po vseh kraških poljih na Notranjskem in v dolinah na Idrijskem, kjer pa se megla hitreje razkroji kot na Zaplani, kjer gre za aktiven dotok hladnega in vlažnega zraka iz smeri precej večje Ljubljanske kotline. 10.oktobra zjutraj je bilo tako na nekaterih kraških poljih Notranjske za 5°C hladneje kot na megleni Zaplani, sredi dneva pa je bilo na Zaplani ravno zaradi megle za skoraj 10°C hladneje.

Popoldanski pogled z Zaplane na plast mrča v Ljubljanski kotlini.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– podatki samodejnih meteoroloÅ¡kih postaj ARSO