Nad Sredozemljem in srednjo Evropo se je ob visokem zračnem tlaku zadrževal zelo topel in suh zrak, smer vetra pri tleh se je tekom vročinskega vala spreminjala, s tem pa se je po Sloveniji premikalo tudi težišče vročine. Na Notranjskem in na območju Zaplane je vročino krepila tudi velika sušnost tal, saj je v začetku avgusta padlo bistveno manj dežja, kot v nekaterih drugih predelih države. Minuli vročinski val je bil dober primer tega, da kljub zelo visokim temperaturam v hribih po nižinah ni bilo ekstremno visokih temperatur. Jugozahodni veter je pogosto prepihal višje lege, v nižine pa ni segel, kjer je bilo lahko zato celo nekoliko hladneje. Ker se je vročinski val pojavil v drugi polovici avgusta, so bila v krajih s temperaturnim obratom zaradi daljših noči jutra sveža z obilo rose, kljub krajšim dnevom in šibkejšemu Soncu pa je bila na Zaplani izmerjena rekordno visoka temperatura zraka.

Ob postopnem razvoju dolgotrajnega vročinskega vala je bil ta del Notranjske sušnejši od krajev v severni in osrednji Sloveniji, ravno ob suši pa se lahko temperature povzpnejo najvišje. 4. avgusta je padlo 30 mm dežja, do primanjkljaja pa je prišlo 8. in 9. avgusta, ko je padlo manj kot 5 mm, v Ljubljani pa na primer že 35 mm dežja. V noči na 20. avgust je na Zaplani le prehodno rahlo deževalo, več dežja pa je padlo malo severneje in celo na Vrhniki.

V prvih dneh vročinskega vala je bilo težišče vročine zaradi šibke burje na Primorskem, na Zaplani pa je vzhodni veter blažil dnevno vročino. V nadaljevanju je vzhodni veter pihal v dopoldanskem času, popoldne pa ga je pogosto zamenjal jugozahodni veter. Ob obratu vetra se je ozračje vedno občutno ogrelo in osušilo. Jugozahodni veter velikokrat ni segel v nižine ali jih je dosegel z zamudo. Tako je prihajalo do situacij, ko je bilo na Zaplani kljub večji nadmorski višini bolj vroče, kot v nižji Vrhniki. Hladnejša zračna masa po nižinah pa je bila tudi bolj vlažna in kot taka je še bolj povečevala toplotno obremenitev.

Dnevna vročina se je stopnjevala, jutra pa so postajala vse hladnejša, pri čemer je največjo vlogo odigrala mikrolokacija posamezne meteorološke postaje. Zaradi prisotnosti temperaturnega obrata je bila na Spodnji Zaplani v vseh jutrih zabeležena močna rosa, včasih pa celo plitva radiacijska megla. Sredi vročinskega vala je jakost temperaturnega obrata dosegla svoj višek, saj je znašala jutranja temperaturna razlika med Zaplano (566 m) in postajo Šentjošt nad Horjulom (642 m) celo 8 °C. 25. avgusta je bila najnižja nočna temperatura na Zaplani 14,3 °C, v Šentjoštu pa 22,3 °C. Na Spodnji Zaplani tekom vročinskega vala ni bilo zabeleženih toplih noči z najnižjo nočno temperaturo nad 20 °C, se je pa to zagotovo zgodilo na območju Zgornje Zaplane.

Že v ponedeljek 22. avgusta je bila na Zaplani z živosrebrnim termometrom izmerjena do sedaj najvišja temperatura zraka 34,5 °C, po samodejni vremenski postaji pa se je ogrelo na 34,1 °C. Tega dne je bilo najbolj vroče na dveh sosednjih zasebnih meteoroloških postajah, v Logatcu 35,4 °C in na Petkovcu 35,2 °C. V nadaljevanju se je temperatura na Zaplani skoraj vsak dan redno približala rekordnim vrednostim, a jih zaradi različnih vzrokov, največkrat zaradi premočnega vetra, ni presegla. V torek 23. avgusta so bili verjetno najboljši pogoji za izjemno visoke temperature, kar gre sklepati iz temperaturnih podatkov nekaterih bližnjih meteoroloških postaj. Na Vojskem nad Idrijo, 1067 m visoko, se je ogrelo do 30,5 °C (izenačena doslej najvišja izmerjena temperatura), v Postojni pa do 35,1 °C (druga najvišja vrednost od pričetka meritev). Tega dne je bila Zaplana glede na nadmorsko višino ena od najhladnejših vremenskih postaj v Sloveniji, saj je vročino nepričakovano ves dan blažil vzhodni veter. Obrat v jugozahodni veter je precej zakasnil in ni imel vpliva na najvišjo dnevno temperaturo zraka, ki je znašala le 31,5 °C. Iz spodnjega grafikona je to lepo razvidno, kot tudi to, da je na primer 24. avgusta na Zaplani že zjutraj pihal jugozahodni veter, pri čemer so bile zabeležene izjemno visoke dopoldanske temperature, rekord pa kljub temu ni bil dosežen. Ob jugozahodniku se ozračje hitro ogreje in doseže svoj maksimum že malo po poldnevu, ob vzhodniku pa temperaturni maksimum nekoliko zakasni. Nazorno je viden hiter porast temperature 25. in 26. avgusta kot posledica obrata smeri vetra.

Časovni potek temperature na meteorološki postaji Zaplana v izbranih dneh tekom vročinskega vala.

Rekordno visoka temperatura je bila tako zabeležena šele v petek 26. avgusta. Po hladnem jutru z minimalno temperaturo 13,7 °C se je ob kasnejšem obratu vetra v jugozahodnik ozračje močno ogrelo in osušilo. Temperatura se je po živosrebrnem termometru dvignila na rekordnih 35,0 °C, samodejna vremenska postaja pa je izmerila rekordno nizko, samo 19 % relativno vlažnost. Glede na podatke iz preteklosti ni prav verjetno, da so bile po letu 1950 na območju Zaplane še višje temperature. Visoke temperature so se na obravnavanem območju pojavile v letih 1950, 1957 in 1983, medtem ko so bile izjemno visoke temperature v avgustu 2003 omejene na jugovzhod Slovenije. Posamezen vročinski val ne mine enako na vseh meteoroloških postajah po državi in to se je pokazalo tudi ob aktualni vročini.

Živosrebrni stolpec se je dvignil do oznake 35 °C.

Na meteorološki postaji Zaplana od pričetka meritev leta 2002 še ni bilo zabeleženega tako izrazitega vročinskega vala, ki je v kombinaciji s sušo prizadel predvsem smrekove sestoje. Te že ogroža pospešen razvoj smrekovega lubadarja. Vročinski val je bil omejen predvsem na obdobje med 18. in 27. avgustom, v katerem temperatura le v dveh dneh ni presegla 30 °C, kar štirikrat pa je dosegla vrednost vsaj 34 °C.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– poročilo državne meteoroloÅ¡ke službe o vročinskem valu avgusta 2011

– MateoroloÅ¡ki godiÅ¡njak

Višinsko jedro hladnega zraka nad Sredozemljem je vplivalo na večjo spremenljivost vremena tudi v Sloveniji. Plohe in nevihte so zaradi vlažnega zraka, ki je dotekal z vzhodnimi vetrovi, nastajale zlasti v vzhodni Sloveniji, mnoge pa so postopoma dosegle tudi zahodno polovico države. Premikanje neviht je bilo približno iz vzhodne smeri in ena od neviht se je pozno popoldne na območje Ljubljanskega barja pomaknila iz smeri Posavja. Pred Vrhniko se je okrepila, oslabela pa je šele po prehodu čez Zaplano. Vetrovi v višinah so bili nekoliko močnejši in z razliko od neviht v dneh pred tem, ko so ob šibkih vetrovih dlje časa vztrajale nad enim in istim območjem in prinesle večjo količino padavin, so se današnje nevihte premikale hitreje in padavine so bile zato kratkotrajnejše.

Slika padavin meteorološkega radarja na Lisci. Jakost padavin ponazarjajo štirje razredi: od zelene (šibke padavine) do rdeče barve (ekstremna jakost padavin z možno točo).

Po radarskih meritvah in po izmerjeni višini padavin je bila nevihta precej lokalnega značaja. Na Zaplani je v le nekaj minutah padlo 6,5 mm dežja, vse skupaj pa 6,9 mm. Intenziteta dežja je znašala 230 mm/h in tako močnega naliva ob dosedanjih nevihtah v letošnjem letu še ni bilo. Temperatura zraka se je hitro spustila z 22 na 16 °C. Zapihal je močan nevihtni piš vzhodne smeri, po podatkih samodejne meteorološke postaje sicer samo s hitrostjo 40 km/h, vendar vetromer zaradi redkejših 12 sekundnih meritev pogosto ne zabeleži vseh sunkov vetra. Tako so bili posamezni sunki vetra zagotovo močnejši, kot bi lahko sklepali na podlagi podatkov samodejne postaje. Na Vrhniki (Verd) je padlo 11 mm, v Gornjem Logatcu 1 mm, na Petkovcu pa manj kot 1 mm dežja.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

- meteorološki radar Lisca http://vreme.malamalca.com

Prvi resni sneg v zimski sezoni 2010/2011 je na debelo prekril večji del Slovenije. V petek 26.novembra se je južno od naših krajev pomikal sredozemski ciklon, zaradi njegove bližine so se padavine pojavljale v večjem delu Slovenije, še posebej obilno pa je snežilo na jugozahodu države. Na Zaplani je padlo dobrih 35cm snega, nakazovale pa so se že nove snežne padavine. Sredozemski ciklon v nedeljo 28.novembra je bil težje napovedljiv, pomikal se je jugovzhodno od naših krajev, zaradi višjih temperatur pa se je pričakovalo, da bo sneženje v primerjavi s petkovim sneženjem bolj omejeno na notranjost Slovenije. Snežiti je pričelo v nedeljo dopoldne, sneženja ni bilo zelo močno, je bilo pa toliko bolj dolgotrajno. Padavine so v noči na ponedeljek oslabele, ne pa tudi ponehale.

Potek vremena na meteorološki postaji Spodnja Zaplana (nadmorska višina 566m):

28.11.2010

– ob 8.00: 28 cm snega

– ob 11.00: megla, krepi se vzhodni veter, nastaja ivje

– ob 11.45: rahlo sneži, megla

– ob 12.00: sneži

– ob 14.00: sneži, 32 cm snega, 4 cm novega snega

– ob 16.00: sneži, 41 cm snega, 16 cm novega snega

– ob 18.00: sneži, 44 cm snega, 20 cm novega snega

– ob 19.00: sneži, 47 cm snega, 25 cm novega snega

– ob 21.00: sneži, 53 cm snega, 32 cm novega snega

– ob 23.00: sneži, 60 cm snega, 41 cm novega snega

29.11.2010

– ob 7.00: pretežno oblačno, snežinke, 58 cm snega

– ob 8.40: sneži

– v nadaljevanju  rahel dež, ob močnejÅ¡ih padavinah sneg, velike snežinke

Snežna odeja je bila najdebelejša v noči na nedeljo 29.novembra.

V nedeljo dopoldne so bile na Zaplani še relativno nizke temperature (do -5°C), ki pa so bile posledica temperaturne inverzije po nižinah in kotlinah. To potrjuje dejstvo, da je med sneženjem občasno pihal zmeren vzhodni veter, pri čemer so nastopile hitre otoplitve. Nevarnosti prehoda snega v dež seveda ni bilo in kot je bilo že rečeno je šlo zgolj za mešanje plasti hladnega zraka, ki je po nočnem ohlajanju nastala po nižinah in kotlinah. Malo pred polnočjo je bilo izmerjeno 60cm snega. Vsota novozapadlega snega je sicer znašala 41cm, zaradi sesedanja snega pa je bilo povečanje skupne višine snega nekoliko manjše.

V ponedeljek 29.novembra je bilo zaradi posedanja snežne odeje izmerjeno že 58cm snega. V omenjenem merilnem terminu je bila izmerjena tudi padla količina padavin. Ta je znašala kar 45mm in tako se ne gre čuditi velikim količinam novozapadlega snega. V nadaljevanju je tudi rahlo deževalo, ob močnejših padavinah pa je še vedno snežilo, le da so se zaradi otoplitev v višjih plasteh ozračja pojavljale večje snežinke. Sneg je bil glede na dan poprej južen. Na jugozahodu Slovenije so nastajale posamezne nevihte in iz ene izmed njih je bilo slišati grmenje tudi na Zaplani. 60cm visoka snežna odeja za mesec november vsekakor ni pogost pojav, vendar rekordne vrednosti niso bile presežene. V novembru 1999 je bilo na Zaplani približno 80cm snega, še več snega pa je bilo v minulih petdesetih letih v novembru 1966.

Pogled skozi okno je dal jasno vedeti, da je zima v letošnjem letu odločno potrkala na vrata. Bo zima tudi zares vstopila, ali bo novembrski sneg višek zime 2010/2011?

Viri podatkov:

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Naši kraji so bili dolgo časa pod vplivom frontalnega vala in v višinah so prevladovali vlažni jugozahodni vetrovi. Dotok toplega in vlažnega zraka iznad Sredozemlja je povzročil na alpsko-dinarski gorski pregradi intenzivno izločanje padavin. Višinski jugozahodni veter je nato padavine odnašal proti severovzhodu nad dobršen del Slovenije. Obilne padavine so bile tudi zaradi striga vetra, saj se je topla zračna masa z jugozahodnim vetrom narivala na klin hladnejšega zraka pri tleh, ki se je nad Slovenijo razširil v petek 17.septembra. Deževje je bilo zelo obsežno, zajelo je dobršen del Slovenije in je kot tako še najbolj podobno deževju septembra 1926, ki pa ga po količini in intenziteti padavin večinoma ni preseglo. Obilnejše deževje od letošnjega je bilo vsaj na območju osrednje Slovenije tudi septembra 1933. September je tisti mesec, ko so pogosto izpolnjeni vsi pogoji za močnejša deževja. Morje je toplo, v ozračju je še veliko vlage, v primerjavi s poletnimi meseci pa so nad Evropo že bolj izraženi zahodni zračni tokovi.

Na Zaplani je pričelo deževati 16.septembra popoldne, deževalo je ves naslednji dan, padavine pa so se okrepile zlasti po prehodu prizemne vremenske fronte 17.septembra zvečer. Najmočneje je dežavalo v prvi polovici noči na 18.september. Nalivi niso bili ekstremno močni, so bili pa zato dolgotrajni. Po prehodu prizemne hladne fronte je na Zaplani zapihal močan severovzhodni veter s hitrostjo 33km/h. Merilnik vetra na avtomatski vremenski postaji Zaplana beleži hitrost vetra le vsakih 12 sekund, tako da so bili sunki vetra zagotovo precej močnejši in so morda dosegali celo hitrosti okoli 50km/h. To ne bi bilo nič posebnega, če ne bi ob močnem vetru, ki je pihal tri ure, še močno deževalo. To je bila prava preizkušnja za strešne kritine na območju Zaplane. V okolici se močan vzhodni veter namreč ni pojavil, kar je razvidno iz podatkov zasebnih meteoroloških postaj na Vrhniki, Petkovcu in v Logatcu. Deževati je prenehalo v nedeljo 19.septembra dopoldne.

Na meteorološki postaji Zaplana je v celotnem deževju padlo 238,8mm dežja. Toliko padavin v enem poslabšanju vremena na omenjeni meteorološki postaji od leta 2006 naprej še ni bilo izmerjeno. Podrobnejši pregled podatkov razkrije, da je bil na območju Zaplane to tudi edini rekord, dosežen v minulem deževju. Padavine so po intenzivnosti daleč zaostajale za tistimi 2.julija 2007, v enem dnevu pa je padlo tudi že več padavin. Tako je bilo 3.julija 2007 ob 8:00 uri zjutraj (dogovorjen klimatološki termin za meritve padavin) za zadnjih 24 ur na Zaplani izmerjeno 148,8mm, 30.marca 2009 pa 135,8mm dežja. V tokratnem deževju je 113,4mm dežja padlo 18.septembra. Vendar je to zgolj statistika, povsem drugačne podatke dobimo, če upoštevamo druge časovne termine, denimo termin od polnoči prvega, do polnoči drugega dne. Na podlagi takega izračuna je 18.septembra padlo 165,2mm dežja in toliko padavin v enem dnevu na Zaplani po letu 2006 še ni bilo izmerjeno. Izmerjena količina padavin je vredna velikega zaupanja, saj je bilo ob tolikšni količini vode s pomočjo klasične posode in menzure izmerjeno le za 0,3mm manj padavin, kot jih je zabeležila samodejna vremenska postaja.

Kumulativa padavin v treh najmočnejših deževjih na Zaplani. Izbrani primeri se navezujejo na deževja v obdobju od 2. do 5.julija 2007, 29. do 1.aprila 2009 in 16. do 19.septembra 2010.

Skupna količina dežja je bila v marsikaterem slovenskem kraju, pa čeprav v osrednji Sloveniji, kjer ni bilo predvideno toliko dežja, večja od tiste na Zaplani. Nekoliko nižja kumulativa padavin na Zaplani je predvsem posledica padavin  17.septembra zvečer, ko je na območju Žirov in Polhograjskega hribovja močno deževalo, na Zaplani pa je bilo padavin precej manj. Omenjenega dne je bilo popoldne na Zaplani izmerjeno dobrih 20mm dežja, medtem ko ga je v Šentjoštu nad Horjulom, le nekaj kilometrov severneje, padlo preko 100mm. Omenjenega dne je bilo najmanj dežja v Logatcu,  količina padavin pa je močno naraščala proti severozahodu. Velike razlike so bile že med Spodnjo in Zgornjo Zaplano  na območju Miznega Dola. Naslednji dan se je situacija obrnila in najbolj namočen je bil Logatec. Sledila je Zaplana, količina padavin pa je proti severu upadala, vendar še zdaleč ni bilo takih razlik v izmerjenih padavinah, kot dan pred tem.

Na območju meteorološke postaje Zaplana deževje ni povzročilo nikakršne škode, kar gre pripisati hitremu ponikanju padavinske vode v kraško podzemlje. Drugače je bilo v Logatcu in ob vodotoku Rovtarica, kjer je prišlo do poplav, ter pri žagi Zavčan pri Rovtah, kjer se je zaradi omejenega območja nekraških kamnin sprožil zemeljski plaz. V Ponikvah ob Rovtarici se je v globino udrl del stanovanjske hiše, za katero se je že pred tem vedelo, da stoji nad kraškim breznom. Na Verdu je bil na tamkajšnji hidrološki postaji zabeležen doslej najvišji vodostaj Ljubljanice, saj je voda poplavila tablo z označenim doslej najvišjim vodostajem, zabeleženim v 70. letih prejšnjega stoletja. Največ dežja je padlo v Črnovrških hribih, ki so sicer znani po obilnih padavinah. Na meteorološki postaji Zadlog nad Idrijo je bil dosežen celo nov slovenski rekord v padavinah. Tamkajšnja samodejna meteorološka postaja sicer ni del državne meteorološke službe, saj deluje v okviru agrometeorološke mreže slovenske Fitosanitarne uprave. Tam je v celotnem poslabšanju vremena padlo neverjetnih 647,6mm, v enem dnevu pa je bilo zabeleženo skoraj 400mm dežja. Tako veliko količino padavin potrjujejo slike vremenskega radarja na Lisci, uradna meteorološka postaja Otlica na robu Trnovskega gozda in zasebna meteorološka postaja v Črnem Vrhu nad Idrijo. Na omenjenih dveh postajah je v celotnem poslabšanju padlo 539mm oz. več kot 450mm dežja.

 Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum SLOMETEO

– mreža agrometeoroloÅ¡kih postaj MKGP FURS

– ARSO poročila o izrednih vremenskih dogodkih

Greben visokega zračnega pritiska je segal iz južnega Sredozemlja vse do naših krajev. Ob jugozahodnih vetrovih je bilo sprva najtopleje v osrednji in vzhodni Sloveniji, kasneje ob vzhodnih vetrovih pa na Primorskem. Vlažnost je bila nekoliko višja, kot ob običajnih vročinskih valovih. Nevihte so se lokalno pojavljale v severnem delu Slovenije. Vremenske razmere so v posameznih dneh sicer dovoljevale močne nevihte, vendar je njihov nastanek preprečevala zgolj stabilna plast zraka v nižji troposferi. Po Sloveniji so beležili visoke nočne temperature, morje v severnem Jadranu pa je bilo najtoplejše v zgodovini meritev.

K nam je pritekala vse bolj topla zračna masa, zaradi suhih tal se je vročina iz dneva v dan stopnjevala, noči pa so postajale vse toplejše. Veliko krajev po Sloveniji je pričelo beležiti t.i. tople noči, v katerih se temperatura ponoči ni spustila pod 20°C. Na Zaplani je vročina dosegla višek 15.julija, ko se je glede na samodejno vremensko postajo ogrelo do 34,0°C in glede na živosrebrni termometer do 34,2°C. To je bila tretja najvišja temperatura na Zaplani od pričetka meritev jeseni 2002. Ob jugozahodnem vetru so bile temperaturne razlike med posameznimi meteorološkimi postajami v okolici Logatca majhne. Do izraza je prišla zatišna lega meteorološke postaje Zaplana v primeru zahodnih vetrov in tako se je na postaji ogrelo nekoliko bolj, kot bi se na bolj odprtem in prevetrenem območju. Bližnja vremenska postaja Petkovec je omenjenega dne izmerila temperaturo 33,4°C, postaja v Logatcu pa 34,2°C. Tudi v dneh pred tem so bile temperaturne razlike med postajami podobne. Petkovec je beležil za slabo stopinjo nižje maksimume, Logatec pa je bil od Zaplane vedno za nekaj desetink stopinje toplejši, čeprav je bila Zaplana vse do sredine popoldneva zaradi šibkega vetra pogosto tudi nekoliko toplejša od Logatca. Na Zaplani je bilo v dneh z jugozahodnim vetrom podobno vroče kot na Goriškem, Postojna pa je bila 15.julija hladnejša z 32,0°C, v Ljubljani pa se je ogrelo do 35,9°C. Če so bile razlike v dnevni temperaturi med Zaplano in Ljubljano še relativno majhne, so se te seveda precej povečale v večernem času (6°C in več), ko se mesto ohlaja počasneje od krajev v zelenem okolju.

16.julija je bil v Ljubljani z najnižjo nočno temperaturo 21,7°C izenačen rekord iz leta 1998, pri čemer je potrebno povdariti, da ima na vse višje nočne temperature še največji vpliv pozidava prej zelene okolice meteorološke postaje Ljubljana-Bežigrad. Na Zaplani so bile razmere precej drugačne. Zaradi ugodne vremenske situacije za nočno ohlajanje, v prizemni plasti zraka je namreč pihal severni veter, se je ohladilo do 16,3°C. V primerjavi z dnevi pred tem so čez dan pri tleh pihali jugovzhodni vetrovi, kar je povzročilo v notranjosti Slovenije vetrove vzhodnih smeri ter šibko burjo na Primorskem. Vročina se je tako prenesla na kraje zahodno od dinarske gorske pregrade, kjer je bilo v dneh pred tem zaradi zahodnika in prisotnosti morske zračne mase hladneje kot v marsikaterem višje ležečem kraju v notranjosti Slovenije. Vendar je bila zračna masa nekoliko bolj vlažna, na Zaplani je pihal bolj izrazit vzhodnik, nastalo je več oblakov in nad Logatcem celo ploha z 1mm dežja. Vse to je prineslo nekoliko nižje dnevne temperature od pričakovanj. Na Zaplani se je ogrelo na za čas vročinskega vala skromnih 29,9°C, topleje pa je bilo na postajah Petkovec in Logatec. Zaradi spremembe smeri vetra so najvišje temperature tokrat beležile postaje na Goriškem in v Vipavski dolini.

Jutro 17.julija je bilo v Ljubljani najtoplejše doslej, tako po najnižji nočni temperaturi (22,3°C), kot po temperaturi ob 8:00 uri zjutraj (24,9°C). Celo v Postojni se je ponoči ohladilo samo do 21,3°C. Noč je bila še posebno topla v krajih z burjo, torej v Vipavski dolini, na Goriškem, Krasu ter ob morju. Preko dneva se na Zaplani ponovno ni pretirano ogrelo, saj je v bližini dinarske gorske pregrade že zgodaj pričela nastajati konvektivna kopasta oblačnost, ki je popoldne vse bolj zmanjševala Sončevo obsevanje in s tem naraščanje temperatur. Na Zaplani se je ogrelo do 30,1°C, na Petkovcu na 32,9°C in v Logatcu do 31,9°C.  Temperatura v Kopru in Trstu je bila najvišja v zgodovini meritev in je na globini 2m presegla 30°C. Vzroki za omenjeni rekord so številni, predvsem pa zaradi suše ni bilo hladilnega učinka padavin, dolgo časa pa ni bilo tudi močnejše burje, ki bi odrinila stran površinski sloj morja, s čimer bi prišla na površje hladnejša voda iz globin.

17.julija je bilo vreme kljub ne najvišjim temperaturam še najbolj obremenilno zaradi soparnosti. V večernem času so bile temperature še visoke, relativna vlažnost zraka pa je bila izjemno visoka. Do naslednjega jutra, ko so padavine zajele vsaj del Slovenije, se na nekaterih meteoroloških postajah nočne temperature ponovno niso spustile pod 20°C. Na meteorološki postaji Ljubljana-Bežigrad je bilo ob tem vročinskem valu zabeleženih kar pet zaporednih toplih noči, podobno je bilo tudi v nekoliko dvignjenih krajih nad temperaturno inverzijo, kot je Zgornja Zaplana nad nadmorsko višino 650m. Na Spodnji Zaplani zaradi plitve plasti hladnega zraka v nočnem času toplih noči ni bilo. Najtoplejša noč je bila 17.julija, ko se je ohladilo na 19,0°C. Edina rekordna vrednost, najvišja dnevna minimalna temperatura, je bila na Zaplani zabeležena 14.julija. Tega dne je bila ob 22:00 uri zvečer za zadnjih 24 ur (standarden klimatološki dan) izmerjena minimalna temperatura 18,5°C, kar je največ od pričetka delovanja samodejne vremenske postaje leta 2006.

Viri podatkov:

– Ogimet

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

– Podatki z zasebnih vremenskih postaj

V popoldanskih urah je območje Zaplane prešla nevihta z nalivi in močnim vetrom. Zaradi gozda se je lahko slišal nevihtni piš, ki se je bližal iz zahoda. Pri prvih, tudi najmočnejših sunkih vetra je pričelo močno deževati, ker pa je šlo za velik nevihtni sistem oz. skupek večih neviht Mesoscale Convective System (MCS) v velikosti skoraj pol Slovenije je pri njegovem počasnem umikanju še pol ure umirjeno deževalo. Iz smeri Vrhnike je bil nad Zaplano oz. njenim delom Planina nad Vrhniko viden shelf cloud, oblak značilen za nevihte in ki je povezan s sunkovitimi vetrovi oz. iztokom hladnejšega zraka iz notranjosti nevihte. Avtomatska meteorološka postaja Zaplana je zabeležila 19,4mm dežja, med dežjem pa ni bila opažena toča ali sodra. Elektronski dežemer je na svoji severozahodni strani nekoliko zastrt z drevjem, ki ob zares močnih vetrovih vpliva na izmerjeno količino padavin. Ob nevihti je zapihal severozahodni veter s hitrostjo 38,2km/h, zaradi redkih merilnih intervalov vetromera pa so zagotovo ostali nezabeleženi še močnejši sunki vetra. Ker se je pričakovalo prihod neviht ravno iz zahodne smeri in močan nevihtni piš iz severozahoda je bil na bližnjo in bolj odprto lokacijo postavljen tudi klasični dežemer. Lokacija se je za meritve padavin ob tej nevihti izkazala za pomemben faktor, saj je na podlagi klasičnega dežemera in meritev z menzuro padlo 22,8mm dežja. Več padavin je na podlagi slik meteorološkega radarja in okoliških zasebnih vremenskih postaj padlo na Zgornji Zaplani in v okolici Vrhnike. Veter je povzročil preglavice v Logatcu, kjer je podrl nekaj dreves in razkril dva objekta. Po lastnem ogledu pa ni bilo opaziti škode na severnem in zahodnem robu Logaškega polja, vsaj eno drevo pa se je, predvsem zaradi slabe priraščenosti lesa, podrlo v bližini Miznega Dola na Zgornji Zaplani. Zaradi bližnjega udara strele na območju meteorološke postaje za krajši čas ni bilo elektrike, zaradi močnih razelektritev pa je prenehal delovati tudi vetromer, na katerem je bil zato potreben ročni poseg.

Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– Uprava RS za zaščito in reÅ¡evanje

– Vremensko druÅ¡tvo ZEVS

Ob nastanku genovskega ciklona nad severno Italijo se je krepil južni veter in pričele so se pojavljati padavine. Ozračje je bilo labilno in vmes so nastajale tudi nevihte. Pojavile so se t.i. stacionarne konvekcije, ko so padavine vedno znova nastajale na približno istem območju in se nato širile v dolgem in ozkem pasu iz juga proti severu. Ob tem je prihajalo do občutnih razlik v izmerjeni višini padavin med sicer bližnjimi vremenskimi postajami. Ob padavinah je pihal zmeren južni veter, na Zaplani glede na podatke iz avtomatske vremenske postaje do 25,6km/h. Vendar je to glede na način meritev nerealen podatek. Vremenska postaja Zaplana ima tako kot večina okoliških zasebnih vremenskih postaj merilec vetra, ki beleži hitrost vetra v časovnem intervalu 12 sekund. Malo je verjetno, da je zabeležen kakšen sunek vetra, poleg tega je vetromer na Zaplani zaradi bližnjega drevja in konfiguracije terena postavljen v zatišju južnih vetrov in precej bolje beleži vetrove vzhodnih smeri. Sosednja vremenska postaja Petkovec je imela večji del dneva le malo večjo hitrost vetra od Zaplane, zvečer pa je zabeležila sunek vetra s hitrostjo 48,6km/h. Vremenska postaja v Logatcu je zabeležila še močnejši sunek vetra s hitrostjo 51,4km/h. O močnem vetru sem bil tudi sam obveščen s strani nekaterih prebivalcev Zaplane in ocenimo lahko, da so posamezni sunki vetra zlasti včeraj okoli 10:00 ure zvečer presegali hitrost 50km/h. Nenazadnje je veter smreki v bližini meteorološke postaje Zaplana zlomil vrh. Veter se je po prehodu fronte v hipu umiril. V zadnjih nekaj letih se je na Zaplani močan veter pojavil 16.novembra 2002 (jugozahodnik je povzročil škodo na posameznih strešnih kritinah), 29.junija 2005 (nevihtni piš iz severozahoda je podrl nekaj smrek) in 23.novembra 2005 (vzhodnik s hitrostjo 59km/h).

Močan južni veter je povzročil tudi nekaj škode.

Viri podatkov:

– spletne strani zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

Zaradi doline s hladnim zrakom nad jugozahodno Evropo je k nam v višinah iz jugozahoda dotekal topel in vlažen zrak. Z pomikom prizemnega ciklona nad Jadran pa so se pri tleh vetrovi odklanjali preko južne na vzhodno smer. Zaradi tega je na meteorološki postaji Zaplana že od vsega začetka med padavinami pihal vzhodni veter, ob katerem je nastala tudi pobočna megla. 29. in 30.marca je padlo vse skupaj 170mm dežja, 24-urna višina padavin (termin 8:00-8:00) pa je znašala 135,8mm. Ob zadnjem poslabšanju, prištete so tudi manjše padavine v dneh pred obilnimi padavinami, je padlo vse skupaj 171,9mm, po rezervnem oz. klasičnem dežemeru pa 172,9mm dežja. Na uradni meteorološki postaji Gornji Logatec so 30.marca ob 8:00 zjutraj za zadnjih 24 ur izmerili celo 186mm dežja. V Rovtah je tega dne padlo 154mm, na Vrhniki 125,7mm, v Hotedršici 181mm, v Šentjoštu nad Horjulom 121mm in na Pokojišču 98mm dežja (vir: ARSO-meteo.si). V Ložanski dolini je potok Petkovščica zelo hitro poplavil nižji del doline in se začel izlivati v Loško jamo, cesta Logatec-Rovte je bila nekaj časa zaprta zaradi poplavljanja potoka Rovtarica pri njenem ponoru, v Logatcu pa je poplavilo več objektov v okolici ponora Jačka. Padavine so bile jesenskega tipa. Niso bile v obliki zelo močnih nalivov, a so bile dolgotrajne. Tokratna 24-urna višina padavin je bila druga največja na sicer kratek čas delujoči meteorološki postaji Zaplana. Več o omenjenem deževju si preberite v analizi vremena na blogu.

Na Spodnji Zaplani je snežna odeja nazadnje presegla višino 50cm v marcu 2006. Dobra osnova za tokratno debelo februarsko snežno odejo je bilo 29cm snega, kolikor ga je bilo izmerjeno 28.januarja zjutraj na območju meteorološke postaje Zaplana. 1.februarja je pričelo snežiti in naslednje jutro je bilo na sosednji meteorološki postaji Petkovec vse skupaj izmerjeno 40cm snega. 3.februarja zjutraj je bilo na isti lokaciji izmerjeno 58cm snega, maksimalna višina snežne odeje pa je bila ob obilnih snežnih padavinah dosežena nekoliko kasneje v dopoldanskem času. Na Petkovcu je bilo tako izmerjeno 60cm snega, na Spodnji Zaplani pa je bilo predvidoma 65cm snega. Ob dveh vzporednih meritvah v dneh pred tem je bilo namreč na Zaplani za okoli 5cm več snega kot na Petkovcu. Poleg tega je bilo na osnovi meritev padavin in vremenskega radarja na Lisci 3.februarja zjutraj, ko je bila dosežena najvišja snežna odeja, na Zaplani več padavin kot na Petkovcu. Ob 7:00 uri zjutraj, torej še pred močnim sneženjem v dopoldanskem času, so v Logatcu namerili 49, na Vrhniki 46, na Rovtah 59, Samotorici 70 in v Šentjoštu nad Horjulom 66cm snega (vir: ARSO-meteo.si). Zaradi otoplitev v višjih plasteh ozračja je nato pričelo deževati, na Spodnji Zaplani je bila temperatura še nekaj časa negativna in na izpostavljenih mestih je prehodno žledilo.

Zasnežena Spodnja Zaplana (foto: Matej Kuharič).

Pluženje ceste na Zgornji Zaplani (foto: Matej Kuharič).

Zaplana leži v območju temperaturne inverzije nad Ljubljanskim barjem, pozimi so lahko zaradi tega precej drugačne vremenske razmere kot v bližnji okolici. Decembra 2007 se je ob podobni vremenski situaciji pojavilo obdobje mraza in ivja, ob koncu decembra 2008 pa se je na Zaplani začelo obdobje zelo nizkih dnevnih temperatur. Sprva na Zaplani še ni bilo snega, zapadel je 1.januarja. Nastala je temperaturna inverzija, otoplilo se je v višjih legah in na Primorskem, medtem ko je bilo v krajih z inverzijo bistveno hladneje. 25.decembra je bila najvišja dnevna temperatura na Zaplani še nad lediščem, nato pa se je do 18.januarja zvrstilo kar dvaindvajset ledenih dni, v katerih temperatura tudi čez dan ni presegla ledišča. Samo 1.januarja je temperatura za štiri ure presegla ledišče, sicer pa je ostala temperatura v ostalih dneh bolj ali manj globoko pod ničlo. Najhladneje je bilo 11.januarja, ko se je sredi dneva temperatura dvignila do največ -10,7°C, 12.januarja pa je bilo le malo manj hladno z -10,3°C. Ti podatki, ki so uporabljeni tudi v spodnjem grafu, veljajo za obdobje od polnoči prvega, do polnoči drugega dne. Upoštevajoč klimatološke standarde, ko za najvišjo dnevno temperaturo velja temperatura, izmerjena v obdobju 21:00 ure prvega, do 21:00 ure drugega dne, je bila na Zaplani v obeh omenjenih dneh najvišja dnevna temperatura -10,3°C. Več informacij o omenjenem obdobju mraza si preberite v analizi vremena na blogu.

Najvišje dnevne temperature na Spodnji Zaplani. Upoštevane so najvišje popoldanske temperature.