Naši kraji so bili dolgo časa pod vplivom frontalnega vala in v višinah so prevladovali vlažni jugozahodni vetrovi. Dotok toplega in vlažnega zraka iznad Sredozemlja je povzročil na alpsko-dinarski gorski pregradi intenzivno izločanje padavin. Višinski jugozahodni veter je nato padavine odnašal proti severovzhodu nad dobršen del Slovenije. Obilne padavine so bile tudi zaradi striga vetra, saj se je topla zračna masa z jugozahodnim vetrom narivala na klin hladnejšega zraka pri tleh, ki se je nad Slovenijo razširil v petek 17.septembra. Deževje je bilo zelo obsežno, zajelo je dobršen del Slovenije in je kot tako še najbolj podobno deževju septembra 1926, ki pa ga po količini in intenziteti padavin večinoma ni preseglo. Obilnejše deževje od letošnjega je bilo vsaj na območju osrednje Slovenije tudi septembra 1933. September je tisti mesec, ko so pogosto izpolnjeni vsi pogoji za močnejša deževja. Morje je toplo, v ozračju je še veliko vlage, v primerjavi s poletnimi meseci pa so nad Evropo že bolj izraženi zahodni zračni tokovi.

Na Zaplani je pričelo deževati 16.septembra popoldne, deževalo je ves naslednji dan, padavine pa so se okrepile zlasti po prehodu prizemne vremenske fronte 17.septembra zvečer. Najmočneje je dežavalo v prvi polovici noči na 18.september. Nalivi niso bili ekstremno močni, so bili pa zato dolgotrajni. Po prehodu prizemne hladne fronte je na Zaplani zapihal močan severovzhodni veter s hitrostjo 33km/h. Merilnik vetra na avtomatski vremenski postaji Zaplana beleži hitrost vetra le vsakih 12 sekund, tako da so bili sunki vetra zagotovo precej močnejši in so morda dosegali celo hitrosti okoli 50km/h. To ne bi bilo nič posebnega, če ne bi ob močnem vetru, ki je pihal tri ure, še močno deževalo. To je bila prava preizkušnja za strešne kritine na območju Zaplane. V okolici se močan vzhodni veter namreč ni pojavil, kar je razvidno iz podatkov zasebnih meteoroloških postaj na Vrhniki, Petkovcu in v Logatcu. Deževati je prenehalo v nedeljo 19.septembra dopoldne.

Na meteorološki postaji Zaplana je v celotnem deževju padlo 238,8mm dežja. Toliko padavin v enem poslabšanju vremena na omenjeni meteorološki postaji od leta 2006 naprej še ni bilo izmerjeno. Podrobnejši pregled podatkov razkrije, da je bil na območju Zaplane to tudi edini rekord, dosežen v minulem deževju. Padavine so po intenzivnosti daleč zaostajale za tistimi 2.julija 2007, v enem dnevu pa je padlo tudi že več padavin. Tako je bilo 3.julija 2007 ob 8:00 uri zjutraj (dogovorjen klimatološki termin za meritve padavin) za zadnjih 24 ur na Zaplani izmerjeno 148,8mm, 30.marca 2009 pa 135,8mm dežja. V tokratnem deževju je 113,4mm dežja padlo 18.septembra. Vendar je to zgolj statistika, povsem drugačne podatke dobimo, če upoštevamo druge časovne termine, denimo termin od polnoči prvega, do polnoči drugega dne. Na podlagi takega izračuna je 18.septembra padlo 165,2mm dežja in toliko padavin v enem dnevu na Zaplani po letu 2006 še ni bilo izmerjeno. Izmerjena količina padavin je vredna velikega zaupanja, saj je bilo ob tolikšni količini vode s pomočjo klasične posode in menzure izmerjeno le za 0,3mm manj padavin, kot jih je zabeležila samodejna vremenska postaja.

Kumulativa padavin v treh najmočnejših deževjih na Zaplani. Izbrani primeri se navezujejo na deževja v obdobju od 2. do 5.julija 2007, 29. do 1.aprila 2009 in 16. do 19.septembra 2010.

Skupna količina dežja je bila v marsikaterem slovenskem kraju, pa čeprav v osrednji Sloveniji, kjer ni bilo predvideno toliko dežja, večja od tiste na Zaplani. Nekoliko nižja kumulativa padavin na Zaplani je predvsem posledica padavin  17.septembra zvečer, ko je na območju Žirov in Polhograjskega hribovja močno deževalo, na Zaplani pa je bilo padavin precej manj. Omenjenega dne je bilo popoldne na Zaplani izmerjeno dobrih 20mm dežja, medtem ko ga je v Šentjoštu nad Horjulom, le nekaj kilometrov severneje, padlo preko 100mm. Omenjenega dne je bilo najmanj dežja v Logatcu,  količina padavin pa je močno naraščala proti severozahodu. Velike razlike so bile že med Spodnjo in Zgornjo Zaplano  na območju Miznega Dola. Naslednji dan se je situacija obrnila in najbolj namočen je bil Logatec. Sledila je Zaplana, količina padavin pa je proti severu upadala, vendar še zdaleč ni bilo takih razlik v izmerjenih padavinah, kot dan pred tem.

Na območju meteorološke postaje Zaplana deževje ni povzročilo nikakršne škode, kar gre pripisati hitremu ponikanju padavinske vode v kraško podzemlje. Drugače je bilo v Logatcu in ob vodotoku Rovtarica, kjer je prišlo do poplav, ter pri žagi Zavčan pri Rovtah, kjer se je zaradi omejenega območja nekraških kamnin sprožil zemeljski plaz. V Ponikvah ob Rovtarici se je v globino udrl del stanovanjske hiše, za katero se je že pred tem vedelo, da stoji nad kraškim breznom. Na Verdu je bil na tamkajšnji hidrološki postaji zabeležen doslej najvišji vodostaj Ljubljanice, saj je voda poplavila tablo z označenim doslej najvišjim vodostajem, zabeleženim v 70. letih prejšnjega stoletja. Največ dežja je padlo v Črnovrških hribih, ki so sicer znani po obilnih padavinah. Na meteorološki postaji Zadlog nad Idrijo je bil dosežen celo nov slovenski rekord v padavinah. Tamkajšnja samodejna meteorološka postaja sicer ni del državne meteorološke službe, saj deluje v okviru agrometeorološke mreže slovenske Fitosanitarne uprave. Tam je v celotnem poslabšanju vremena padlo neverjetnih 647,6mm, v enem dnevu pa je bilo zabeleženo skoraj 400mm dežja. Tako veliko količino padavin potrjujejo slike vremenskega radarja na Lisci, uradna meteorološka postaja Otlica na robu Trnovskega gozda in zasebna meteorološka postaja v Črnem Vrhu nad Idrijo. Na omenjenih dveh postajah je v celotnem poslabšanju padlo 539mm oz. več kot 450mm dežja.

 Viri podatkov:

– podatki z zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum SLOMETEO

– mreža agrometeoroloÅ¡kih postaj MKGP FURS

– ARSO poročila o izrednih vremenskih dogodkih

Comments are closed.