Po skoraj točno letu dni je Cerkljansko in Idrijsko znova, tokrat še huje, prizadel žled. Do jutra je na padavinski postaji Idrija padlo 113mm padavin (večinoma dežja) v preteklih 48 urah; na postaji Na Stanu so namerili 103mm, na Vojskem 85mm in v Cerknem 76mm padavin.

ARSO-meteo.si

Kot je za žled običajno, je šlo tudi v tem primeru za splet večih okoliščin, situacija je bila mejna in nepredvidljiva, intenzivnost žledenja pa se je spreminjala že na kratke razdalje. 11.novembra so nad Slovenijo prevladovali topli zahodni vetrovi, ki niso prevetrili samo nekaterih zaprtih kotlin. Na 700m visokih Rovtah nad Logatcem je bilo v jutranjem času 12°C in bilo je topleje, kot v Ljubljani. Z nastankom ciklona nad severno Italijo se je veter pri tleh pričel odklanjati iz jugozahodne na južno smer in večino Slovenije je pri tleh iz severovzhoda preplavil hladen zrak. Glede na meteorološki postaji Rovte in Vrhnika je temperatura na Zaplani tega dne padla pod ledišče v popoldanskem času. Do 14.novembra zjutraj je padlo okoli 100mm padavin, večina v obliki dežja, ki je zmrzoval. Po dostopnih meteoroloških podatkih je bilo najhuje 12.novembra. Na Rovtah je bila temperatura ves dan pod lediščem, padlo je okoli 50mm padavin, na tleh pa ni bil izmerjen niti 1cm novega snega, kar pomeni, da je ves ta čas samo žledilo. V jugozahodnem delu Slovenije je bilo zaradi jugozahodnega vetra bistveno topleje in 13.novembra popoldne je temperatura na Mašunu pod Snežnikom (1027m) dosegla 8°C. Istočasno so bile na logaškem temperature okoli ledišča. Na Rovtah je žledenje prenehalo 13.novembra zvečer, ko je dež prešel v sneg. Takrat  je bil ciklon že južno od nas in od severovzhoda je tudi v višinah pričel dotekati hladnejši zrak. Na Vrhniki žled ni nastajal, saj je deževalo pri pozitivnih temperaturah, padlo pa je celo več snega, kot na Rovtah. To se ob žledu pogosto dogaja, saj je veliko odvisno od tople zraka v višjih plasteh ozračja. Nad Notranjsko je topla plast zraka debelejša, sneg se v višinah stali in pade na tla kot podhlajen dež. Nad Ljubljansko kotlino topel zrak pogosto ne seže ali pa je topla plast zraka tanka in tako lahko tam sneži vse do nižin.

Na Idrijskem je bil izmerjen preko 15cm debel žled, o žledu na Zaplani pa ni veliko podatkov. Po nekaterih ustnih virih je bila več dni prekinjena oskrba z električno energijo. Veliko poškodb, ki jih je danes še mogoče opaziti na drevju, izhaja ravno iz sredine 80.let prejšnjega stoletja, ko sta se pojavila dva močna žleda. Gre predvsem za starejše smreke, ki jim je žled polomil vrh, danes pa imajo smreke več debelih vrhov. V zadnjih desetletjih se je na območju Zaplane močan žled pojavil v letih 1963, 1966, 1984, 1985 in v zimi 1996/1997.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

– Žled, pomemben pokrajinski dejavnik – Milan Orožen Adamič

Izjemen vremenski obrat v večjem delu Slovenije. Zjutraj je deževalo do okoli 2000m nad morjem, nato je sledila hitra in zelo močna ohladitev, meja sneženja se je popoldne marsikje spustila do nižin. Zlasti v hribovitem svetu je do naslednjega jutra močno snežilo, ponekod je padlo okoli meter snega! Na Mašunu pod Snežnikom so namerili 95cm, pri Domu na Komni in v Novi vasi na Blokah 85cm, na Črnem Vrhu nad Idrijo in na Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem 80cm, na Kredarici in v Mrzli Rupi na Idrijskem 75cm, na Rakitni in Kumu 70cm, v Sevnem nad Litijo, Logatcu in na Svetem Duhu nad Ostrim vrhom na Kozjaku 60cm ter v Višnji Gori pri Ivančni Gorici 55cm novega snega. Ponekod je bila nenavadno velika tudi 48-urna višina padavin; v Lepeni v Posočju je padlo kar 365mm, v Plužni pri Bovcu 287mm, v Ukancu v Bohinju 279 mm, v Kočevskih Poljanah 125mm, v Izlakah pri Zagorju ob Savi 111mm in v Novem mestu 108mm padavin.

ARSO-meteo.si

Pod vplivom genovskega ciklona nad severno Italijo so v prizemlju prevladovali jugovzhodni, v višinah pa zaradi lege doline s hladnim zrakom jugozahodni vetrovi. Tudi zaradi omenjenega striga vetra je prišlo do nastanka obilnih padavin, ob katerih je kljub sprva nekoliko višjim temperaturam v višinah snežilo tudi po nižinah. Na Rovtah nad Logatcem je bilo 10.novembra ob 7:00 zjutraj še 10,4°C, naslednje jutro pa je bilo pri temperaturi -1,5°C že 60cm snega! V Logatcu so izmerili 60cm, na Vrhniki 24cm in v Šentjoštu nad Horjulom 67cm. Še nekoliko večje vsote novozapadlega snega so bile zabeležene na južnem Notranjskem, medtem ko je bil v Postojni izmerjen le 1cm snega. Relativno malo snega je bilo izmerjeno v nižjih legah na Idrijskem in Škofjeloškem, saj je denimo v Žireh padlo samo 20cm snega. Po letu 1961 je bila to na Rovtah tretja največja novembrska višina snega, več snega je bilo samo še v novembru 1966 in 1999.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

Območje Javornika ima najbolj sneženo klimo v širši okolici Logatca. Tu se največ reliefa povzpne nad višino 1200m, celoten masiv se sicer dviguje nad toplo Vipavsko dolino, medtem ko je Javornik pomaknjen bolj v notranjost hribovja, s čimer ima zelo močne vremenske vplive iz vzhoda. V okolici Črnega Vrha je veliko padavin, ki nato proti preostalemu delu Hrušice na jugovzhodu pojemajo.

V minulih dneh je zaradi efekta “znižane meje sneženja“ (ZMS) med dežjem občasno snežilo vse do Logatca, konkretno je snežilo nad 800m, do nastanka snežne odeje pa je priÅ¡lo Å¡e 100m viÅ¡je. Take razmere so bile včeraj na Vrhu Sv. Treh kraljev (884m), ki je bil prekrit s tanko snežno odejo.

Za območje Javornika ni kakšnih meteoroloških podatkov. Minule dni sva si z kolegom Iztokom Miklavčičem pomagala predvsem z cestnimi vremenskimi postajami in kamerami, ki pa so nameščene bistveno nižje od Javornika. Prav je denimo prišla cestna vremenska postaja na odseku Col-Črni Vrh na nadmorski višini 852m. Kljub vsem podatkom iz avtomatskih vremenskih postaj in kamer pa ni bilo zagotovila, ali na Javorniku res sneži ali ne, za kar so bili krivi predvsem včerajšnji podatki iz vremenskega balona, ki so kazali na toplejšo plast zraka nad 1000m višine. Ob tem bi bile lahko temperature okoli 0°C, pa bi zgolj deževalo. Ker pa se je na cestni meteorološki postaji Črni Vrh ob padavinah hladilo, temperatura je bila namreč tudi pod 1°C, sam skoraj nisem mogel verjeti, da bi se tako hladilo zgolj zaradi dežja. Med dežjem je moral padati tudi sneg, ki je hladil ozračje. Ko se je popoldne pojavil še efekt ZMS (dež s snegom do 500m višine kljub visokim temperaturam drugod po Sloveniji), sva se dokončno odločila, da se naslednji dan odpraviva na Javornik preveriti snežne razmere.

Na poti do tja se je sklenjena snežna odeja pojavila na odseku od Godoviča proti Črnemu Vrhu. Slednji je bil na vsega 680m višine pokrit s sklenjeno snežno odejo.

Nekaj snega je zagotovo ostalo še od sneženja 3.novembra, toda včeraj se je na tamkajšnji zasebni meteorološki postaji pri astronomskem observatoriju temperatura spustila pod 1°C, pred tem pa je bilo tam večji del dneva več stopinj nad ničlo oz. je bilo le malo hladneje, kot na Zaplani. Očitno se je pojavil efekt ZMS. Največ snega je bilo na cestnem prelazu tik nad naseljem, medtem ko so bili malo naprej v smeri Vipavske doline že vidni primorski vplivi. Snega je bilo vse manj, na prisojah je sneg skopnel oz. ga na območju Malega polja sploh ni bilo več.

Višina snega se je na poti do Javornika opazneje povečala šele na sedlu pred Kanjim dolom, kjer se obsežna prisojna pobočja prvič prevesijo v notranjost samega hribovja.

 

Od tu naprej je bilo tudi na prisojah že precej več snega. Na višini približno 1050m se je bilo potrebno naprej odpraviti peš.

Malo naprej se na nadmorski višini 1100m nahaja očitno zapuščena domačija Rudolf. Glede na dokaj natančne koordinate in nadmorsko višino je bila očitno prav pri tej domačiji nekoč uradna padavinska postaja, ki je delovala do leta 1977. Za sneg ta prisojna lega vsekakor ni bila najbolj ugodna, verjetno pa takrat druge izbire ni bilo, nadmorska višina 1100m pa je bila za ta del Slovenije vsekakor zanimiva. Na tej lokaciji je bilo približno 15cm snega.

 Nekaj 10m nad domačijo se je snežna odeja praktično skozi ovinek odebelila na 20cm, kolikor ga je bilo tudi pri planinski koči na 1156m. Meritve so sicer vprašljive zaradi parkirišča za avtomobile in prisotnosti ljudi.

  

Pihal je jugozahodni veter in termometer pri koči je kazal +2°C. Tik nad kočo je na prisojnem pobočju višjega Javornika zelo malo snega, saj ga od tod hitro spiha veter. Sneg na tej nadmorski višini ni bil pretirano ojužen, saj se je temperatura povzpela nad ničlo malo pred tem.

Na vrhu Javornika (1240m) je bilo na bukvah trdo ivje, ki je ob pozitivni temperaturi, termometer je pokazal 1,3°C, pričelo odpadati z vej. Na razglednem stolpu je bilo ponekod še nekaj trdega, prosojnega ivja, dolgega celo do 17cm. Po grebenu se je z zahodnim vetrom podila megla. 

  

 

Zasnežene Lome pod Javornikom (800m).

 

Za meritve snežne odeje sva si izbralo travnato jaso, ki se nahaja nedaleč od vrha Javornika na višini 1200m. Gre za dokaj veliko uravnavo, bukve na vzhodni strani pa precej prispevajo k zatišju te lokacije. Na tem mestu je bilo danes ob 11:30 izmerjeno 31cm snega.

 Na gozdni cesti, ki pelje od omenjene uravnave navzdol proti glavni cesti na Javornik, je bilo tudi izmerjeno 30cm snega. 100m nižje, bolj na primorski strani, je bilo snega že pol manj. Prisotna je bila orografska oblačnost, ki je nastala zaradi vlažnega jugozahodnika.

 

Ob povratku je bilo v Črnem Vrhu na 680m višine izmerjeno 5cm snega.

 

Sijalo je sonce, Javornik pa je še vedno ovijala orografska oblačnost. Megla se je nahajala samo na grebenu od Javornika do Dednega vrha z smučiščem. Proti sicer višjemu Streliškemu vrhu in dolini Bele pod Podkrajem ni bilo opaziti te oblačnosti, ponovno pa se je oblačnost pojavila bolj na jugovzhodu, na grebenu Hrušice.

Pogled na orografsko oblačnost iz Črnega Vrha.

Pogled na orografsko oblačnost iz Hotedršice.

  

Do jutra je marsikje po nižinah in dolinah v 48 urah zapadlo rekordno veliko snega za začetek novembra. Čez dan je padlo še nekaj padavin, a je zaradi otoplitve v višinah pod 2000m sneg povsod prešel v dež. V Bohinjski Bistrici je sneg segal 56cm visoko, v Lescah so izmerili 46cm, v Cerkljah na Gorenjskem in Škofji Loki 44cm, v Bovcu in Šmarju-Sapu 36cm, na postaji Ljubljana Bežigrad 30cm, v Mariboru 25cm in v Ilirski Bistrici 24cm.

ARSO-meteo.si

Nad zahodnim Sredozemljem je bilo obsežno ciklonsko območje, naši kraji pa so bili na robu doline s hladnim zrakom. V nižjih plasteh ozračja je ves čas prevladoval vzhodni veter, v višinah pa so se krepili topli jugozahodni vetrovi. V noči na 4.november so bile v višinah temperature še globoko pod lediščem, v 24 urah pa se je ogrelo za skoraj 10°C. 3.novembra je tako večina padavin padla v obliki snega, 4.novembra je bilo padavin sicer precej več, vendar je vmes tudi deževalo. Deževalo je ob negativnih temperaturah in pojavil se je žled, ki je bil zaradi obilice padavin in tamkajšnje neprimerne slemenske trase daljnovoda najbolj uničujoč v Brkinih. Potrebno je upoštevati, da v tistem času drevje marsikje ni odvrglo listja in je bila škoda zaradi tega še toliko večja. 5.novembra ob 7:00 uri zjutraj so na Rovtah nad Logatcem izmerili 39cm, v Logatcu 35cm, na Vrhniki 28cm in na Šentjoštu nad Horjulom 47cm snega. Zlasti po nižinah Gorenjske je bilo več snega, kot na logaškem območju, kar je mogoče pojasniti ravno z otoplitvijo in žledom v jugozahodnem delu Slovenije.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

V nekaterih krajih s snežno odejo je bilo jutro zimsko mrzlo. V Novi vasi na Blokah se je temperatura spustila vse do -17,3°C, v Ratečah je bilo -10,4°C, v Postojni -9,6°C, na Vojskem nad Idrijo -8,2°C in v Preddvoru na Gorenjskem -6,9°C.

ARSO-meteo.si

Po sneženju 23.oktobra so na Zaplani vladale  zimske razmere. Sneg se je obdržal na tleh kar nekaj dni, v noči na 26.oktober je bilo snega še 17cm, predvsem v mraziščih pa tudi več. 25.oktobra ob 14:00 uri je bilo na Zaplani izmerjeno 0°C, ob 18:00, ko so v okolici že nastajale prve meglice, pa -1°C. Ob 18:35 je minimalni alkoholni termometer v mrazišču Dolinca, 21m nižje od meteorološke postaje Zaplana, 2m nad tlemi kazal že -14°C. Na zgornji meteorološki postaji je bilo ob 19:00 izmerjeno -2°C in ob 21:00 -3°C. Vreme je bilo jasno in pihal je rahel veter iz smeri Logatca, kar je pomenilo, da je bila meteorološka postaja takrat že v temperaturni inverziji. Ob 21:05 je bila v mrazišču Dolinca temperatura -18,5°C!

Naslednje jutro je bilo na Zaplani jasno vreme, čeprav je bilo v bližnji okolici tudi nekaj megle. Ohladilo se je na -7,9°C, v mrazišču Dolinca pa na -20,6°C. V mrazišču je bila najnižja temperatura verjetno dosežena že v prvi polovici noči, nato je temperatura do jutra bolj ali manj stagnirala, kar je sicer običajno za noči z visoko vlažnostjo zraka. Prav zaradi tega se predvideva, da tisto jutro v Logatcu niso bile bistveno nižje temperature kot na Zaplani, vprašanje je celo, če niso bile morda višje. Pogoji za ohlajanje niso bili idealni, saj je po podatkih vremenskega balona, ki je bil tisto jutro spuščen nad Ljubljano, v višinah pihal močan zahodni veter, v višini Zaplane pa severozahodnik, ki običajno Zaplano prevetri in tako ne dopušča posebno nizkih temperatur. Kljub temu je bilo na Zaplani glede na preostalo Slovenijo relativno hladneje. Drugod so bile jutranje temperature namreč precej višje zaradi odsotnosti snežne odeje ali zaradi nizke oblačnosti. Nad temperaturno inverzijo  je bilo ob zahodnem vetru, vsaj v vzhodni Sloveniji, jutro pravzaprav toplo, saj je bilo ob 7:00 zjutraj na Zaplani skoraj -8°C, na Lisci (945m) pa +1°C. Šibki vetrovi, jasna noč in snežna odeja so bili torej razlog, da je bilo 26.oktobra tako hladno jutro. Še nižje oktobrske temperature so bile v 20.stoletju verjetno zabeležene samo še v letih 1905 in 1947.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu

– vremenska kronika na blogu Podnebje Zaplane

– arhiv avtorja

Čez dan se je ohladilo in marsikje je dež prešel v sneg do nižin. Ponekod je do naslednjega jutra padlo nenavadno veliko snega za oktober. Na Planini pod Golico so izmerili 31cm novega snega, v Ratečah in na Vojskem nad Idrijo ga je padlo 30cm, v Topolu pri Medvodah 24cm, v Novi vasi na Blokah 21cm, v Preddvoru in Lescah 18cm, v Jeruzalemu v Slovenskih goricah 12cm in v Malkovcu na Dolenjskem 11cm.

ARSO-meteo.si

Iznad severne Italije je Slovenijo prešel ciklon, ob tem je v nižjih zračnih plasteh z vzhodnimi vetrovi pritekal hladnejši zrak, v višinah pa so pihali vlažni jugozahodni vetrovi. 23.oktobra se je preko dneva hladilo in zvečer je bila temperatura nad okoli 600m nadmorske višine že negativna. V noči na 24.oktober je snežilo tudi po nekaterih nižinah, več snega pa je zaradi nižjih temperatur seveda zapadlo v nekoliko višjih legah. Zjutraj so v Rovtah nad Logatcem namerili 20cm, v Šentjoštu nad Horjulom 26cm, na Vrhniki 6cm in v Logatcu 15cm snega. 26.oktobra, ko je bilo na okoliških meteoroloških postajah že 5 do 10cm manj snega, je bilo na Spodnji Zaplani izmerjeno še 17cm snega, kar pomeni, da je bilo tik po sneženju vsaj 22cm snega. Težek južni sneg je na Zaplani povzročil nekaj škode predvsem zato, ker listje v tistem času še ni povsem odpadlo z drevja. Povečana je bila površina, na katero se je lahko nabiral sneg in veje so morale prenašati še večjo težo, kot bi jo sicer. Od leta 1961 naprej je bila to najvišja zabeležena oktobrska snežna odeja v tem delu Notranjske. Konkretnejša snežna odeja je bila v oktobru zabeležena še v letih 1970, 1974, 1992 in 1997.

Sneg na Zaplani 25.oktobra popoldne. V ozadju beli gaber, ki ga je zaradi neodpadlega listja sneg precej poškodoval.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

– Mesečni bilten ARSO, oktober 2003

Zlasti na Primorskem je bilo jutro glede na letni čas zelo hladno. V Čepovanu se je ohladilo do -5,3°C, v Šmarjah pri Sežani in Vipolžah v Goriških brdih so namerili -4,0°C, v Novi Gorici -2,5°C, in v Dragonji -0,9°C.

ARSO-meteo.si

Nad jugovzhodno Evropo se je raztezalo območje nizkega zračnega pritiska, nad našimi kraji pa je iznad Skandinavije segala dolina s hladnim zrakom. Dan prej je bilo večinoma suho vreme, toda na južnem Notranjskem je v nižjih legah snežilo, v severnem delu Notranjske pa je padlo nekaj snega samo v najvišjih legah. Zvečer se je pričelo jasniti in prevladovali so šibki severni prizemni vetrovi. To pojasni tako nizke temperature na Primorskem, kjer običajno nočne temperature viša burja. Na to kaže tudi Postojna, ki ima običajno toplejša jutra zaradi burje ali zaradi vzhodnika, ko se hladen zrak iz notranjosti Slovenije kanalizira skozi Postojnska vrata, v tem jutru pa se je ohladilo na kar -6,2°C. Na Rovtah nad Logatcem so izmerili -5,0°C, v Ljubljanski kotlini pa se ni tako ohladilo zaradi oblačne noči. Zaradi severnih vetrov lahko z veliko gotovostjo trdimo, da je bilo tudi na Spodnji Zaplani jasno in vsaj tako hladno jutro kot na Rovtah. Sicer so bile to za oktober nizke, a ne rekordno nizke temperature.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

 

Sprva je pod okoli 2000m v večjem delu Slovenije zmerno do močno deževalo, ponoči pa se je ob ohladitvi meja sneženja spustila do nižin. Pri Domu na Komni so naslednje jutro izmerili 204mm, v Lepeni na Bovškem 197mm, v Bohinjski Bistrici 167mm, na Zgornjem Jezerskem 162mm in v Bovcu 149mm padavin v zadnjih 24 urah. V visokogorju in sredogorju je zapadlo nenavadno veliko snega za oktober. Na Kredarici in v Podolševi so naslednji dan zjutraj, 21. oktobra, namerili 70cm sveže zapadlega snega, v Javorniškem Rovtu nad Jesenicami ga je bilo 50cm, na Rovtarici na Jelovici, na Mrzlem Studencu na Pokljuki in na Predelu 47cm ter na Hudem vrhu in pri Koči nad Šumikom na Pohorju 40cm.

ARSO-meteo.si

Z razširitvijo doline s hladnim zrakom v Sredozemlje je nad severno Italijo nastalo majhno območje nizkega zračnega pritiska, ki je v kombinaciji z vlažnimi jugozahodnimi višinskimi vetrovi povzročalo obilne padavine zlasti v gorskem svetu severozahodne Slovenije. Na Notranjskem je padlo manj padavin. Na Rovtah nad Logatcem so naslednje jutro  za zadnjih 24 ur namerili 41mm, v Logatcu 52mm, na Vrhniki 38mm in na Šentjoštu nad Horjulom 30mm padavin. Višina padavin ni bila nič posebnega, zanimivi pa so podatki o višini snega, saj se je meja sneženja marsikje spustila do nižin. Na Rovtah so 21.oktobra zjutraj namerili 12cm, v Logatcu 10cm, na Vrhniki 3cm in na Šentjoštu nad Horjulom 15cm snega.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

Do jutra je v močnih nalivih, ki so se začeli pojavljati že 16. oktobra, zlasti v Alpah, na dinarski pregradi, v Vipavski dolini in na Krasu padlo veliko dežja. V Podkraju so izmerili 250mm, na Slapu pri Vipavi 248mm, v Logarski Dolini 231mm, v Ukancu v Bohinju 230mm, na Hrušici pri Colu 194mm, v Kamniški Bistrici 192mm ter v Godnjah na Krasu 183mm padavin v preteklih 48 urah.

ARSO-meteo.si

Preko Iberskega polotoka se je ciklonsko območje pomaknilo najprej v severno Sredozemlje, nato pa je prav nad nami povzročalo nestanovitno vreme z obilnimi padavinami. V višinah je dotekal zrak iz jugozahoda, nižje pa so se z približevanjem ciklona vetrovi obračali na vzhodno smer. V dveh dneh je na Rovtah nad Logatcem padlo 149, v Šentjoštu nad Horjulom 127, na Vrhniki 130, v Logatcu 142 in v Hotedršici 181mm dežja. Nazorno je  viden upad višine padavin z oddaljevanjem od dinarske gorske pregrade proti vzhodu. Ob koncu deževja se je ohladilo in v okolici Logatca je padlo nekaj cm snega.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu

V večjem delu Slovenije je bilo jutro najhladnejše v septembru v zadnjih desetletjih. V Babnem Polju se je ohladilo celo do -7,9°C, na Rakitni pod Krimom so izmerili -6,8°C, v Ilirski Bistrici -3,6°C, v Murski Soboti -3,5°C, v Kočevju -3,1°C, v Godnjah na Krasu -1,4°C, v Mariboru -1,0°C in v Ljubljani -0,6°C. Nenavadno visok je bil tudi zračni pritisk, saj je bilo nad večjim delom Evrope izrazito območje visokega zračnega pritiska. V Ljubljani je bil največji pritisk, preračunan na morski nivo, 1036hPa, na Letališču Maribor in v Novem mestu 1035hPa ter v Portorožu 1031hPa.

ARSO-meteo.si

Naši kraji so bili pod vplivom visokega zračnega pritiska nad vzhodno in tudi zahodno Evropo, ob tem so nad nami prevladovali severni višinski vetrovi, pri tleh pa vetrovi jugovzhodnih smeri. Do jutra se je že nekoliko pooblačilo, po nekaterih kotlinah je nastala tudi megla in marsikje najnižja temperatura ni bila zabeležena zjutraj, ampak že tekom noči. Na Rovtah nad Logatcem je bilo -1°C, na Vrhniki -2,7°C in v Postojni zaradi burje 0,3°C. Če ne bi v nižjih plasteh ozračja jugovzhodni vetrovi dovajali bolj vlažnega zraka in s tem več oblačnosti, bi se lahko vsaj v okolici Zaplane še bistveno bolj ohladilo. Zaradi nočnega vzhodnega vetra je bilo na Zaplani verjetno topleje kot na Vrhniki, toda še vedno se je ohladilo do okoli -2°C.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu