V zadnjem merilnem nizu, ki je obsegal čas od 12.julija do 9.avgusta, je bila v mrazišču Dolinca najnižja izmerjena temperatura 27.julija. Tega dne se je v mrazišču ohladilo na 2,1°C, na meteorološki postaji Zaplana 21m nad mraziščem pa na 9,8°C.  Temperature pod 5°C so bile v mrazišču relativno pogoste, občutneje pa se je ohladilo še 20.julija (2,7°C) in 26.julija (2,8°C). Najvišja temperatura 30,7°C je bila izmerjena 30.julija in 2.avgusta. V prvem primeru je pihal vzhodni veter in na zgornji meteorološki postaji Zaplana je bilo hladneje z 29,3°C. 2.avgusta pa je  bilo ob jugozahodnem vetru na zgornji meteorološki postaji celo topleje z 31,3°C.

Na spletnih straneh Agencije RS za Okolje (ARSO) je že nekaj časa na voljo zanimiva rubrika, ki opisuje izredne vremenske dogodke v preteklosti. Do pred kratkim se je rubrika osveževala vsak dan in je ponujala podatke za aktualni datum, sedaj pa je možen pregled vremenskih dogodkov na poljuben datum v letu. Na blogu Podnebje Zaplane bodo tekom leta komentirani tisti izredni vremenski dogodki, ki se nanašajo na bližnjo okolico Zaplane.

Rubrika izredni vremenski dogodki v preteklosti

Rubrika je zanimiva, ker kaže, kakšnim vremenskim dogodkom smo lahko  priča v Sloveniji. Človek se je v zadnjem času zelo oddaljil od narave, ni več toliko odvisen od vremena kot nekoč, zato ga tudi manj spremlja in prej pozabi na možne ekstremne vrednosti. V današnjem času se ljudem zdi že vsak malo večji odklon od običajnega vremena nenavaden in še nikoli viden. Dandanes je pri ljudeh nenavaden pojav aprilski, če ne celo marčevski sneg, nizke temperature maja in septembra, temperature pod -15°C pozimi, velika temperaturna nihanja in deževja v poletju. Iz rubrike je razvidno, da so bile v preteklosti temperature pod -20°C kar pogost pojav in da so sedanje zime v najboljšem primeru slab približek tistih izpred dvajset in več let nazaj. V preteklosti je bilo veliko snega pogosto še maja meseca, slana se je v izpostavljenih legah pojavila tudi ob koncu avgusta, obilne, dlje časa trajajoče padavine in nizke temperature pa so se pojavljale sredi poletja.

Julij je bil po Sloveniji za dobro stopinjo toplejši od dolgoletnega povprečja. Povprečna mesečna temperatura je na Zaplani znašala 18,4°C, povprečna najnižja 13,1°C in povprečna najvišja 24,5°C. Najnižja temperatura je bila 7,2°C (19.julij), najvišja temperatura pa 29,4°C (15.julij). V štirih dneh je jutranja temperatura padla pod 10°C, nad 25°C pa se je ogrelo v osemnajstih dneh. Na začetku meseca je bilo nekaj hladnejših dni,  vendar so bili negativni temperaturni odkloni manjši od pozitivnih odklonov. Vreme je bilo v prvi tretjini meseca spremenljivo bolj iz vidika padavin, izmerjena mesečna višina padavin pa na Zaplani kljub temu ni nadpovprečna. Padlo je 139,4mm padavin, kar je nekoliko manj od dolgoletnaga povprečja za julij mesec na Rovtah. V kar šestih dneh so se pojavili močnejši nalivi, po najmočnejših nalivih 18.julija pa do konca meseca ni bilo več konkretnih padavin. Prevladoval je lokalni vzhodni veter, ki je včasih pihal tudi ponoči. V povprečju je bilo najbolj vetrovno 16.julija.

Povprečna dnevna temperatura, veter in kumulativa padavin na Zaplani julija 2009.

V hribovitem svetu so zabeležili najvišjo temperaturo od začetka meritev in tudi ponekod drugod je bilo nenavadno vroče. Na postaji Stara Fužina v Bohinjski dolini se je živo srebro povzpelo na 37,7 °C, na Vrhniki 37,6 °C, v Ljubljani 37,1 °C, v Ratečah na 36,1 °C in v Babnem Polju na 34,5 °C. Na postaji na Krvavcu (1740 m) so zabeležili edini vroč dan dosedaj, ogrelo se je na 30,0 °C. Na Kredarici, 2514 m nad morjem, so izmerili 21,6 °C.

ARSO-meteo.si

Glede na meteorološke karte so nad Slovenijo prevladovali šibki vetrovi, večinoma severnih smeri. Na meteorološki postaji Rovte so izmerili 33°C, v Postojni 33,8°C, na Vrhniki pa, kot je že navedeno zgoraj, celo 37,6°C. Zelo toplo je bilo v višjih legah, saj je bil izmerjen rekord na Kredarici, na Rakitni (787m) so izmerili 33,3°C,  na Blokah (722m) 34°C, na Mašunu na Javornikih (1027) 30,5°C in na Vojskem nad Idrijo (1067m) 30°C. Zaradi šibkih severnih vetrov je maksimalna temperatura na Zaplani težje določljiva. Ob jugozahodnem vetru bi bila temperatura približno 34°C, če je pihal lokalni vzhodni veter pa je bilo nekoliko hladneje. Pogosto pa se dogaja, da na Zaplani vzhodni veter blaži dnevno vročino večji del dneva, nato pa se v popoldanskem času ob obratu vetra na zahodno smer precej ogreje.

Zelo verjetno na Zaplani najvišja temperatura ni bila izmerjena v letu 1983. 13.avgusta 2003 je živosrebrni termometer v meteorološki hišici pokazal temperaturo 34,3°C, 20.julija 2007 pa 34,4°C (po elektronskem termometru 34,1°C).

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Nekaj dni pred vročinskim valom se je na podlagi izračunov večih meteoroloških modelov v Sloveniji in sosednjih državah pričakovalo zelo visoke dnevne, zaradi vetrovnosti v nočnem času pa tudi visoke nočne temperature. Zaradi jugozahodnih vetrov so se obetale visoke temperature predvsem v vzhodnih predelih Slovenije, saj je tam fenski učinek jugozahodnega vetra največji.

22.julija se je v Beli Krajini že ogrelo čez 30°C, še posebno zanimiva pa je bila prihajajoča noč, saj je bilo denimo na avtomatski meteorološki postaji v Dobličah pri Črnomlju sredi noči kar 27°C. Na mnogih meteoroloških postajah so zabeležili toplo noč, saj temperatura ni padla pod 20°C. Jutro je bilo na Notranjskem seveda hladnejše. Na Zaplani se je ohladilo na 16,8°C, na bližnjem zatišnem Petkovcu je bilo 16°C, medtem ko je bilo v Logatcu več vetra in zato z 18°C nekoliko topleje.

23.julija so bile po Sloveniji nekoliko nižje temperature od predvidenih, na Zaplani pa je bilo ob jugozahodniku samo 28,8°C. Istega dne so v Avstriji padali temperaturni rekordi, saj je bilo na meteoroloških postajah, ki ležijo celo višje kot Zaplana, izmerjeno tudi 37°C!

Kako je prišlo do takih razlik? Odgovor lahko poiščemo v podatkih radiosondaž. Te nam kažejo profil temperature, vlage in vetra po višini. Na podlagi radiosondaž se je nad Slovenijo, na nadmorski višini okoli 2000m, nahajala zaporna zračna plast, v kateri je temperatura z višino celo malo naraščala. Taka zaporna plast omejuje vertikalna mešanja. Primer so zimske temperaturne inverzije, ko je v nižini hladno in megleno vreme brez vetra, medtem ko je lahko že nekaj 100m višje sončno in toplo vreme ob zmernem vetru. Ob tem vročinskem valu je šlo za fenski jugozahodni veter, ob katerem se je z večjih višin spuščal zrak in se pri tem adiabatno ogreval. V Avstriji zaporne plasti ni bilo in zrak se je spustil z kakšnih 3000m višine, v Sloveniji pa se je lahko spustil zgolj izpod zaporne plasti, ki se je nahajala bistveno nižje. V Sloveniji se je lahko zrak manj spustil in adiabatno ogrel. Na to so kazale tudi temperature na Krvavcu, ki so bile za vsaj 5°C nižje kot na podobno visokih meteoroloških postajah v Avstriji.

24.julija na splošno ni bilo več tako visokih temperatur, na Zaplani pa je bila kljub temu dosežena najvišja temperatura v obravnavanem obdobju. Dopoldne je na Zaplani pihal vzhodni veter, posamezni kopasti oblaki so vedno bolj zakrivali nebo in zaradi zmanjšanega sončnega obsevanja je vzhodnik kot krajevni veter slabel in kmalu tudi ponehal. Zapihal je zahodni veter in takrat se je iz 27°C ogrelo na končnih 29,1°C.

Viri podatkov:

– Slovenski meteoroloÅ¡ki forum

– Arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov Ogimet

– Arhiv podatkov iz avtomatskih meteoroloÅ¡kih postaj

– Mreža zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj AWEKAS

– Poročilo avstrijske meteoroloÅ¡ke službe

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu

Jutro je bilo za julij marsikje nenavadno sveže, na nekaterih planotah Notranjske se je pojavila slana. V Babnem Polju so izmerili -0,7°C, na Rakitni 0,5°C, v Ratečah 1,8°C, v Ilirski Bistrici 3,8°C in v Postojni 3,9°C.

ARSO-meteo.si

Nad Slovenijo so pihali vetrovi severnih smeri. Take razmere so ugodne za pojav nizkih jutranjih temperatur na Zaplani. V Ljubljanski kotlini se pogosto pojavita megla in nizka oblačnost, na Gorenjskem pa karavanški fen in tako je nočno ohlajanje pogosto moteno. Na Rovtah nad Logatcem se je ohladilo na 4,2°C, očitno pa v nižjih legah ni bilo posebne megle ali nizke oblačnosti. Na Vrhniki je bilo namreč tudi hladno jutro z minimalno temperaturo 5,7°C. Močno se je ohladilo tudi v Postojni in Ilirski Bistrici, kjer zaradi bolj severnih zračnih tokov ni bilo burje, ki bi sicer kot je to običajno premešala nočne temperaturne inverzije. Na mestu sedanje meteorološke postaje na Spodnji Zaplani je bila temperatura verjetno nekoliko nižja kot na Rovtah oz. podobna kot v Postojni, v mraziščih pa je bilo seveda še precej hladneje. V mrazišču Dolinca na Zaplani je bila od pričetka meritev temperatur aprila 2004 najnižja julijska temperatura -0,7°C izmerjena 17.julija 2006. Ob dosedanjih meritvah se je pokazalo, da so poletni minimumi v Dolinci za 1 do 3°C nižji kot na meteorološki postaji v Babnem Polju, ki sicer ni postavljena na dnu kraškega polja, kjer je zaradi temperaturne inverzije najhladneje.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Na nekaterih primorskih meteoroloških postajah so izmerili najvišjo julijsko temperaturo od začetka meritev, a tudi v notranjosti države je bilo zelo vroče. Na Slapu pri Vipavi se je ogrelo na 39,0°C, v Biljah pri Novi Gorici na 38,6°C, v Ljubljani 35,9°C, na Letališču Portorož 35,4°C, Postojni 35,0°C in celo na Vojskem nad Idrijo je bilo nad 30°C, izmerili so 30,5°C.

ARSO-meteo.si

Ob vzhodnih vetrovih je bilo najbolj vroče v krajih zahodno od Dinarske gorske pregrade, kjer se je ozračje ob šibki burji še dodatno feniziralo. Zanimiva je predvsem temperaturna razlika med Postojno (35,0°C) in Zaplano (33,0°C), ki leži na podobni nadmorski višini. V Postojni je pihala kot padajoči veter šibka burja, na Zaplani pa ravno obratno pobočni vzhodni veter, ki je blažil dnevno vročino. Prav tako je bilo na Vojskem nad Idrijo glede na večjo nadmorsko višino (1067m) le malo hladneje kot na Zaplani.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

Ob prehodu izrazite hladne fronte je v zgodnjih jutranjih urah na Zaplani močno deževalo. Šlo je za dva kratkotrajna in močna naliva. Prvi naliv okoli 6:00 zjutraj je bil daljši, drugi naliv uro kasneje pa je bil kratkotrajnejši in močnejši z intenziteto dežja približno 180mm/h. Vse skupaj je padlo 48,5mm dežja. Nekaj dežja je padlo še v popoldanskem času, a do 12:30 je padlo po avtomatski meteorološki postaji 44,6mm, po klasičnem dežemeru pa 45mm dežja. Primerjava je torej pokazala na zanemarljive razlike v izmerjeni višini padavin.

Največ dežja, 79mm, je bilo izmerjeno na Vrhniki, v Gornjem Logatcu je padlo 50,4mm, na Petkovcu zahodno od Zaplane pa 38mm dežja.

Viri podatkov:

– pregled zasebnih meteoroloÅ¡kih postaj AWEKAS

V Podkraju nad Ajdovščino je bila dopoldne izmerjena zelo velika 24-urna višina padavin: 196mm.

ARSO-meteo.si

Podatek je zapisan v italijanskih hidroloških letopisih, saj je bil v tistem času Podkraj zahodno od Rapalske meje. Na podlagi skopih podatkov je šlo za prostorsko zelo omejene konvektivne padavine. Na nobeni od bližnjih meteoroloških postaj ni padlo niti približno toliko padavin, največja dnevna višina padavin pa je bila zabeležena na druge datume kot v Podkraju. To velja za meteorološke postaje Krekovše na robu Trnovskega gozda, Čepovan, Gorico, Sežano in Trst.

Nekaj podobnega se je zgodilo 2.julija 2007 nad Logatcem in Vrhniko, kjer je v kratkem času padlo zelo veliko dežja, v bližnji okolici pa bistveno manj.

Viri podatkov:

Bolletino Mensile, italijanski hidrološki letopisi (slovenske meteorološke postaje zahodno od Rapalske meje)

Ponekod v zahodni, osrednji in severni Sloveniji je bila zjutraj izmerjena rekordna dnevna višina padavin v juliju. Na postaji Na Stanu na Idrijskem sta do jutra v 24 urah padla 102mm dežja, v Rovtah nad Logatcem in Črni vasi na Ljubljanskem barju 98mm, v Gornjem Gradu 89mm in v Velenju 80mm.

Vir: ARSO-meteo.si

V višinah so prevladovali jugozahodni vetrovi, pri tleh pa zaradi plitvega območja nizkega zračnega pritiska nad severnim Sredozemljem jugovzhodni vetrovi. Deževalo je 14.julija, padla višina padavin pa je bila izmerjena naslednji dan ob 8:00 uri zjutraj in je zapisana za ta dan. 15.julija je bilo ob 8:00 uri zjutraj za zadnjih 24 ur v Logatcu izmerjeno 85mm, na Vrhniki 77mm, na Šentjoštu nad Horjulom 88mm in v Hotedršici 99mm dežja.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– arhiv radiosondaž na spletnih straneh Univerze v Wyomingu

– NCEP reanalize takratne vremenske situacije