S prijateljem Iztokom Milklavčičem (lastnik vremenske postaje Petkovec) sva se v soboto 21.marca odpravila na Javornik nad Colom. Predlani sva šla do tja s kolesi, tokrat pa sva se zaradi vremenskih razmer raje odpravila z avtomobilom. Izhodišče so bile Gornje Lome (800m) južno od Črnega Vrha nad Idrijo.

Na tej nadmorski višini snega ni bilo, razen v obliki snežnih krp na osojah in na dnu kraških kotanj. Gre za spodnji del smučišča Javornik, na katerem so končali smučarsko sezono kakšnih deset dni pred tem. Ponujajo vedno več dejavnosti tudi v topli polovici leta.

Listje je ob vetru frčalo po zraku.

Na osojnem pobočju se je strnjena snežna odeja pričela nad okoli 900m višine.

Eden od snežnih topov, s katerimi umetno zasnežujejo smučišče.

Stezo, ki vodi naravnost proti vrhu Javornika sva sicer opazila, a je bila poledenela in sva se raje odpravila po daljši poti. Kmalu sva ugotovila, da sva zašla preveč proti jugu. Medtem, ko sva se nekaj časa iskala po gozdu, sem naletel še na zanimive luknje v snežni odeji. Očitno prihaja točkasto na dan iz kraške notranjosti topel zrak.

V bližini domačije Skvarč. Kras je opazen na vsakem koraku.

Snežna odeja je bila zelo neenakomerna. Na prisojah je ponekod bil sneg, ponekod pa tudi ne. Na manjši travnati jasi, kjer je bila debelina snežne odeje reprezentativna, sem nameril 20cm snega, medtem ko ga je bilo po gozdu tudi 60cm. Ponekod so hojo oteževale poledenele površine, sneg je bil sicer pomrznjen, ponekod pa je bilo na vrhu nekaj suhega snega od minulega sneženja ali pa je sneg prinesel veter od drugod.

Snežne razmere na zahodno orientiranem pobočju.

V najvišjem delu smučišča Javornik pod Dednim vrhom (1220m) imajo na ločenem območju urejen t.i. snow park  s skakalnico za deskarje, ki so ga preselili iz Črnega Vrha. Na tem območju je lahko snežna sezona precej daljša kot v nižjih legah, seveda pa je odvisno od zime do zime, do kakšnih razlik v snežnih razmerah lahko pride.

Pogled proti severovzhodu. Bazna antena mobilnega operaterja in radijska antena.

Vzhodni veter je bil tu že močan, na prevetrenost kažejo preoblikovane drevesne krošnje.

Pred vzponom na Javornik sva se ustavila v Pirnatovi koči, na okoli 1150m visokem sedlu med višjim Javornikom in Dednim vrhom.

Z oskrbnikom smo malo podebatirali med drugim tudi o vremenskih posebnostih na tem območju, toda prav veliko o tem ni znanega. Minulo zimo ni bilo več kot 140cm snega. Širše območje se imenuje Javornik, tako ime pa ima tudi sam hrib Javornik (1240m). Še višja sta Streliški vrh (na fotografiji levo v ozadju) in Srednja gora (na desni).

Srednja gora je iz smeri Postojne dobro opazna zlasti zaradi tega, ker jo seka ozek pas fliša, kar se odraža na rabi tal. Na vrhu je gozd, nižje pas travnikov, še nižje pa ponovno gozd.

Obiskano območje je zanimivo tudi iz demografskega vidika. Skorajda ni kraja na teh visokih planotah, ki bi beležil rast prebivalstva v obdobju 1992-2002, nekateri kraji pa nekoliko pridobivajo šele v zadnjih nekaj letih (Črni Vrh). Območje se je izpraznilo, zaselek Javornik je leta 1992 uradno štel 7 prebivalcev, do leta 2002 pa je območje skoraj povsem izpraznjeno, saj ima enega prebivalca. Dejansko se vidi tu opuščene objekte, pa kakšne že kar stare a legendarne avtomobile.

Å e zadnji travnik pod vrhom Javornika.

Na precej zašiljenem vrhu rastejo zaradi vetra nekoliko zakrnele bukve, razgledni stolp pa je bil obnovljen nekaj let nazaj in komajda sega nad okoliškimi krošnjami.

Cesta proti Gornjim Lomam.

Pogled proti jugu; tik pod vrhom Pirnatova planinska koča, v ozadju vrhnji del smučišča, ki se z zajeda v Dedni vrh.

Pogled v drugo smer; osrčje Trnovskega gozda.

Kot je razvidno iz video posnetka je v najvišjih predelih Javornika močno pihalo, v sunkih verjetno okoli 100km/h. Ko sicer piha burja je to območje povsem v oblakih. Tukaj večinoma še ni prave fenizacije. Po satelitskih slikah se prične fenska jasnina zaradi burje malo pred Colom. Ob pogosti megli, vetru in nizkih temperaturah se ne gre čuditi dolgemu ivju, ki se na tem območju rado pojavlja. Zaradi burje se pojavljajo tudi oblaki lečastih oblik, ki so opazni na nekaterih fotografijah.

Smučišče je bolj položno samo na vrhu in čisto spodaj, sicer pa gre za zahtevnejše smučarske proge.

Pogled proti Logatcu.

Logatec, na levi je viden kamnolom Verd.

Pogled na Javornik od daleč; do izraza pride značilno presekan vrh.

Tako se ta hrib kaže tudi od daleč, denimo z Zaplane (slikano pred tedni).

Na tem območju je nekoč delovala padavinska meteorološka postaja.  Glede na koordinate je stala v bližini domačije Rudolf, v prisojni legi na nadmorski višini 1100m. Z podatki iz te meteorološke postaje sem se osebno prvič seznanil z odprtjem digitalnega arhiva meteoroloških podatkov na ARSO spomladi 2009.

Klimatološke karte kažejo, da ima območje Javornika boljše snežne razmere od okolice. Glede na karte, ki verjetno temeljijo ravno na osnovi podatkov iz padavinske postaje Javornik, je bila v preteklosti na tem območju velika zimska kumulativa novo zapadlega snega, pa tudi maksimalna višina snega s povratno dobo 50 let je nenavadno velika.  Območje je izpostavljeno proti jugozahodu in tudi proti vzhodu, saj gre za masivno, okoli 700m visoko gorsko pregrado nad Hotedršico. Območje je blizu Črnega Vrha, ki prejema okoli 2500mm padavin na leto. Toda Črni Vrh ni tako izpostavljen proti vzhodu. Škoda, da na tem območju, kjer je veliko dejavnosti (smučišče, proge za gorske kolesarje, planinska koča, astronomski observatorij, potresna opazovalnica), ni več meteoroloških opazovanj.

Območje Javornika je ob burji pogosto v oblakih, kar se iz smeri Zaplane vidi kot oblačna kapa oz. burjin oblak. Posledica megle, vetra in nizkih temperatur je ivje, ki pogosto nastaja na drevesih in razglednem stolpu. Burja je najmočnejša na razglednem stolpu na vrhu Javornika in v vrhnjem delu smučišča. V gozdu ali malo pod grebenom na primorsko stran pa je kot bi odrezal zatišje.

Pogled na burjin oblak na Hrušici z Zaplane.

V digitalnem arhivu meteoroloških podatkov so iz padavinske postaje Javornik na voljo podatki  za obdobje 1961-1977. V tem obdobju je padlo večinoma manj padavin kot na okoliških meteoroloških postajah, kot so Črni Vrh, Hrušica in Podkraj. Razliko je mogoče pojasniti z lego postaje na prevetreni legi, ki ima za posledico manjšo izmerjeno količino padavin kot na nižjih, zatišnih postajah. Odprto ostaja tudi vprašanje glede razlik v izmerjeni količini padavin med postajami, saj je v prvi polovici merilnega niza imel Javornik najmanjšo količino padavin, veliko manjšo kot na Črnem Vrhu, nato pa se je v enem letu to spremenilo in je bila na Javorniku v vseh naslednjih letih količina padavin podobna tisti na Črnem Vrhu. Ali je v določenem letu prišlo do kakšne spremembe v meritvah padavin?

Kljub nižji prisojni legi meteorološke postaje so podatki o snežnih razmerah zelo zanimivi. V omenjenem merilnem nizu je bilo največ snega februarja 1969, in sicer 245cm. Večkrat je snežilo meseca junija, 3.junija 1962 pa je bilo ob 8.uri zjutraj izmerjeno celo 7cm snega. 20.septembra 1977 je bilo izmerjeno kar 45cm snega.

Viri podatkov:

– digitalni arhiv meteoroloÅ¡kih podatkov ARSO-meteo.si

– Popis prebivalstva 1991 in 2002

– Janko Pučnik – Velika knjiga o vremenu

2 komentarja to “Javornik nad ÄŒrnim Vrhom 21.marca 2009”

1. Martin Gustinčič pravi:

   17. novembra 2012 ob 9:27

   Tam zgoraj je baje tudi en manjši razgledni stolp. Sam tam še nisem bil, bom pa verjetno prav kmalu, ker pač ne moremo iz svoje kože in načrtujemo postavitev ene vremenske postaje tam blizu.

2. Miki pravi:

   17. novembra 2012 ob 8:45

   V neposredni bljižini Javornika (5km stran) je tudi Špičasti Vrh. Sicer na vrhu ni koče, je pa odličen razgled na vse strani slovenije (ob lepem vremenu se vidi tudi Pohorje), ter spodaj v vas Zadlog.