Ker smo se na tokratno odpravo podali v večjem številu, smo si lahko privoščili enodnevno turo. Sam sem bil v skupini članov Slovenskega meteorološkega foruma (Slometeo), ki se je odpravila do mrazišča Mrzla Komna. V tem mrazišču je bila izmerjena rekordno nizka temperatura -49,1°C.

Pozimi je videti na debelo zasnežena pokrajina povsem drugače kot v času, ko snega ni. A mrazišče smo vendarle našli, na njegovem dnu pa so bile merilne naprave samo še kakšnih 30cm nad snežno odejo.

Termometrski zaklon v času našega prihoda.

Brez primernih pripomočkov smo komajda kaj skopali sneg pod merilnimi instrumenti. Merilno mesto bi znalo ob ugodnih razmerah prihodnji teden zasuti z novim snegom. Upamo, da nam bodo tako kot smo se dogovorili priskočili na pomoč turni smučarji, ki bodo na Komni sredi marca.

Tokrat je bilo v kotanji ob sončnem vremenu precej toplo in to območje bi lahko tokrat poimenovali kvečjemu “toplišče”. V času naÅ¡ega prihoda je precej pihal veter in po pobočjih je sneg kar nosilo po zraku. Pod določenim kotom sonca so se pobočja kar svetila. Å lo je za “osrenico”.

Klasičen pogled na Planino na Kraju in na Spodnje Bohinjske gore.

Planina na Kraju.

Z drugo skupino raziskovalcev smo se srečali v mrazišču Luknja. Vremenska hiÅ¡ica oz. njeno stojalo že kar kliče po obnovi, ko bo sneg enkrat skopnel. Snežno kapo smo zaradi trdega snega morali z hiÅ¡ke kar žagati z “lisičjim repom”.

Sprememba smeri.

Mrazišče Luknja kot vozlišče mraziščarskih poti.

Dom na Komni.

Snegomer pri Domu na Komni. Verjetno pa lokacija ni najbolj primerna za meritve višine snežne odeje že zaradi tega, ker je vse naokoli shojeno. Sicer je bilo na planini Govnjač izmerjeno 4m snega.

Iz Savice smo do Komne z postanki vred potrebovali uro in 50 minut, navzdol je bilo zaradi mestoma poledenele poti lažje hoditi izven poti med samimi bukvami. Tako smo prišli do izhodišča v eni uri.